Doo U A Maa Nongo U Kristu
Doo U A Maa Nongo U Kristu
“Nahan bem gba sha nongo u Kristu . . . er i lu maan ve a maa” yô.—AERENAKAA 9:31.
1. Ka mbampin mba nyi se fatyô u pinen sha kwagh u “nongo u Kristu u Aôndo”?
SHA iyange i Pentekosti u inyom i 33 la, Yehova ngohol nongo u mbahenen mba Kristu ú hingir ikyurior i he, ka “Iserael u Aôndo” je la. (Mbagalatia 6:16) Mbakristu mba i shigh ve mkurem mban shi ve hingir nongo u Bibilo i yer ér, “nongo u Kristu u Aôndo” la. (1 Mbakorinte 11:22) Yange ve er nan ve ve hingir nongo nee? A sôr “nongo u Kristu u Aôndo” ne a ver vough nena? Man aluer ior mba ve lu ken nongo ne mba sha ajiir kposo kposo yô, ua er tom shin tar vough vough nena? Nongo ne ua bende a uma wase man msaanyol wase nena?
2, 3. Yesu yange tese ér “nongo u Kristu u Aôndo” ua eren kwagh sha inja man ken ijoughave nena?
2 Er se vande henen ken kwaghngeren u ken ijime la nahan, Yesu yange tsengaôron ér a ver nongo u mbadondon un mba i shigh ve mkurem ne. A kaa a apostoli Peteru ér: “Ka sha vande ne [Yesu Kristu] je Me maa nongo Wam ye, ihinda i Hade ia hemba u agee ga.” (Mateu 16:18) Heela tseegh ga, shighe u Yesu lu a mbaapostoli nav la, a ôr ve akaa a aa wase ve u fan er nongo shon u ica a gba ga tsô a ver u la ua er tom man er ua eren hanma kwagh vough vough yô.
3 Yesu yange tese mbahenen nav sha ieren man sha kwaghôron na ér mbagenev ken nongo u Kristu vea hemen. Vea hemen sha u shiren mba ve lu ken nongo u Kristu môm a ve la. Kristu kaa ér: “Ne fa er mba i ver ve sha u ve̱ lu utor sha atôatyev yô, ka ve manger sha a ve, mbatamen vev kpaa ve eren tahav sha a ve yô, kpa her a ven yô, ka nahan ga; kpa hanmô u i sar nan ka lun u vesen ken a ven yô, nana̱ hingir wanakiriki wen. Man shi hanmô u i sar nan ka lun u hiihii ken a ven yô, nana̱ hingir wanakiriki u mbagenev cii.” (Marku 10:42-44) Sha kpôô yô, yange gba u “nongo u Kristu u Aôndo” ne ua lu ken mzough, ua lu sarem sarem ga, shi mba ve lu ken ú kpa vea lu paleghaa a mbagenev inja er ka nongo u i eren akaa ker sha inja sha inja ga ze. Yange lu u nongo ne ua eren kwagh sha inja man ken ijoughave kpaa.
4, 5. Er nan ve se fe ser gba u a tese mba ken nongo u Kristu akaawan a Aôndo?
4 Un shon u a lu Ityough ki “nongo u Kristu u Aôndo” la tese ér mbaapostoli nav man mbagenev mba ve hen kwagh sha ikyev na la vea eren ityom i injaa sha ci u nongo u Kristu. Ka ityom i nyi vea eree? Tom u vesen u vea eren yô, a lu u tesen mba ken tiônnongo kwagh u Yehova. A lu u umbur yô, Yesu u i nder un shin ku la pine Peteru sha ishigh ki mbaapostoli mbagenev ér: “Shimon, wan u Yona, M hemba doon we ishima a mbana?” Peteru kaa a na ér: “Een, Tere, U fa er U doom yô.” Yesu gema kaa a na ér: “Koson Mo aniyôngov . . . Kuran iyôngo Yam . . . Koson iyôngo yam.” (Yohane 21:15-17) Tom ne lu u kiriki ga cii!
5 Mkaanem ma Yesu mara tese ér mba i kohol ve ken nongo u Kristu mbara cii mba er iyôngo i ken ityôr nahan. Gba u a tese iyôngo ne, inja na yô, ka nomso man kasev kua mbayev mba ve lu Mbakristu la cii kwagh u Yehova man akaawan a na shi a nengen sha ve sha inja kpaa. Heela tseegh ga, Yesu yange kaa a mbadondon un ér ve tese mbagenev shi ve gema ve ve hingir mbahenen, nahan hanma or u he u nan hingir iyôngo cii yô, gba u a tese nan er nana er tom u Aôndo ne yô.—Mateu 28:19, 20.
6. “Nongo u Kristu u Aôndo” ú he la yange u eren akaa nena?
6 Hii shighe u i ver “nongo u Kristu u Aôndo” la je, mba yange ve lu ken nongo ne za hemen u kumban hanma shighe sha u ngohol ityesen man akaawan a aa taver ve asema yô. “Ve kange asema sha ityesen i mbaapostoli man ken mzoughshima, man ken mcoon u bredi, man ken msen u eren kpaa.” (Aerenakaa 2:42, 46, 47) Kwagh ugen u í ôr sha kwagh u nongo u Kristu u Aôndo la tese ér yange í tsua ior mbagen mba ve eren sha atindiakaa a Bibilo ér ve wase u nengen sha ityom i injaa igen. Í tsua ve sha ci u ve fa takerada kpishi shin ve lu a mfe u eren akaa yum ga. Kpa ve lu ior mba ve “iv a Jijingi man mfe” yô. Or môm ken ve yô, lu Sefanu; ngeren u a er kwagh na la kaa ér yange ‘iv a jighjigh u nan man Icighan Jijingi.’ Er mbahenen lu ken iniongo i Kristu vough vough yô, “kwaghôron u Aôndo seer ngeen; iyenge i mbahenen seer ken Yerusalem kpishi.”—Aerenakaa 6:1-7.
Ior Mba Aôndo Er Tom a Ve Yô
7, 8. (a) Mbaapostoli man mbatamen mba ken Yerusalem mbara lu nyi hen Mbakristu mba tsuaa mbara? (b) Lu nyi i er shighe u i tindi iniongo i Kristu a washika u pasen i kwagh u ia er laa?
7 Ka mbaapostoli je yange ve hemen nongo u Kristu u tsuaa la ye, kpa lu ve tseegh ga. Sha shighe ugen la, Paulu man ahuraior a na hide za zende ken Antioki u Shiria. I ôr ken Aerenakaa 14:27 ér: “Mba va nyer yô, ve kohol nongo u Kristu ijiir i môm, ve ôr ve akaa a Aôndo A er ve cii.” Shighe u ve lu a nongo u Kristu u ken gar ne la, i pine mpin ér doo u a tsôngo Atôatyev a a ne jighjigh la shin a tsôngo a ga. Tsô i tindi Paulu man Barnaba “hen mbaapostoli man mbatamen ken Yerusalem,” mba lu ve je ve lu mbahemenev mba shin tine la ér ve sôr mzeyol ne.—Aerenakaa 15:1-3.
8 Yakobu, u lu ngô môm vea Yesu shi lu ortamen ken nongo u Kristu, kpa lu apostoli ga la hemen mkombo u “mbaapostoli man mbatamen kohol sha u vea time sha kwagh” u lu inya la. (Aerenakaa 15:6) Er ve lam sha ikyaa ne shi ve gbidye kwar sha mi zulee shi ve sôn iwasen i icighan jijingi yô, ve mase kuren í sha kwagh u Ruamabera a tese la vough. Tsô ve nger iniongo i Kristu i i lu hen haregh la cii washika sha kwagh shon. (Aerenakaa 15:22-32) Iniongo i Kristu i i nger i washika la ngohol kwaghwan u i tindi i a mi la shi ve er tom sha mi kpaa. Tsô nyi i eree? Kwagh ne taver anmgbianev mba nomso man mbakasev asema kpishi. Bibilo kaa ér: “Nahan iniongo i Kristu taver ken jighjigh u nan, man iyenge ve lu seer a seer ayange ayange.”—Aerenakaa 16:5.
9. Bibilo wa nomso mba ken Kristu, mba ve eren sha atindiakaa a Bibilo la tom u nyi?
9 Iniongo i Kristu i yange i lu hen shighe la eren tom ayange ayange nena? Se nenge ikyav sha nongo u Kristu u ken icile i Kreta la. Yange i fa ior kpishi mba ken icile la sha inja i dang, kpa mbagenev gema anza a ve, hingir Mbakristu mba mimi. (Titu 1:10-12; 2:2, 3) Mbakristu mba ve lu ken icile ne lu ken agar kposo kposo, shi ve lu ica a mbahemenev mba shin tine mba ken Yerusalem mbara. Kpa kwagh ne lu zayol u vesen ga, gadia ken hanma nongo u Kristu u ú lu ken icile i Kreta ne yô, i tsua “anmgbianev mba ve lu mbatamen” yô, er í eren ken iniongo i Kristu igen kpaa nahan. Ior mba i tsua ve mbara cii kuma sha tom ne er i nger ken Bibilo nahan. Í tsua mbagenev lu mbatamen shin mbakuran, mba vea ‘fatyô u wan ior kwagh sha inja i ityesen i dedoo shi yangen mba ve nyiman’ kwagh la kpaa. (Titu 1:5-9; 1 Timoteu 3:1-7) Shi i tsua nomso mba civir Aôndo mbagen, mba ve kpa ve kuma er Bibilo i tese nahan ér ve lu udiakon ken nongo u Kristu.—1 Timoteu 3:8-10, 12, 13.
10. Mateu 18:15-17 tese er yange i sôron mbamzeyol mba vesen nena?
10 Yesu yange ôr kwagh u a tese ér a tsua ior ér ve nengen sha nongo u Kristu yô. Umbur kwagh u i er ken Mateu 18:15-17 la. Yesu kaa heela ér ashighe agen iyongo ia fatyô u zuan iorov uhar mba civir Aôndo, zum u anmgbian nan er ugen kwaghbo yô. U i er nan kwaghbo la nana̱ ‘za tese ugen la ibo i nan,’ ve uhar tseegh. Aluer ve kanshio u sôron zayol la yô, i ôr or môm shin iorov uhar mba ve fe kwagh sha mi yô ve wase u sôron zayol shon. Aluer ve nôngo kpa gba sha mi ga di ye? Yesu kaa ér: ‘Aluer una ungwa mbara kpaa ga yô, za kaa nongo u Kristu; man shi una ungwa nongo u Kristu kpaa ga yô, a̱ hingir we er ka ortyôtyev man orngoholkpandegh nahan.’ Shighe u Yesu ôr kwagh ne la, Mbayuda lu ‘nongo u Aôndo’ heregh, nahan yô lu ve jighilii je kwaghwan u Yesu ne lu sha ci ve ye. * Nahan kpa ka va veren nongo u Kristu yô, kwaghwan na ne maa hingir sha ci u nongo ne. Kwagh ne kpaa ka ikyav igen i i tese ér ior mba Aôndo vea lu a ior ken nongo u Kristu mba vea za hemen u maan hanma Orkristu shi kôôm nan kpaa yô.
11. Mbatamen yange ve nengen sha mbamzeyol mba ken nongo u Kristu nena?
11 Nahan yô, mbatamen shin mbakuran yange ve tile sha ityough ki nongo u Kristu sha u sôron mbamzeyol shi or a er kwaghbo yô ve nenge sha mi. Kwagh ne zua sha akaa a i ter ken Titu 1:9 ér or u nan kom u lun ortamen yô nana eren la. Sha mimi yô, mbatamen mba ken nongo u Kristu lu a mbamyen vev er Titu, un u Paulu tindi ken iniongo i Kristu ér a za “sôr akaa a kwagh a shi sha mi” la kpa lu a mi nahan. (Titu 1:4, 5) Nyian kpa ka a soo u tsuan ior ér ve lu mbatamen yô, i lu ior mba ve tese jighjigh u nan shi ve civir Aôndo shighe a wa karen yô. Nahan doo u hanma or ken nongo u Kristu cii nana lumun akaawan a ve kua hemen ve kpaa.
12. Ka tom u nyi i gbe u mbatamen vea eren sha ci u nongo u Kristuu?
12 Paulu yange wa mbatamen mba ken Efese kwagh ér: “Kuran nen ayol a en man ikyumuile i Icighan Jijingi A ver ne mbakuran sha mi cii kpaa, sha u né koso nongo u Kristu u Aôndo, u A yem sha awambe a sha iyol i Wan Na la.” (Aerenakaa 20:28) Nyian kpa ka i tsua mbakuran mba ken tiônnongo ér ‘ve koson nongo u Kristu u Aôndo.’ Nahan doo u vea kighir a kighir nongo u Kristu ga, kpa vea kuran ú sha dooshima. (1 Peteru 5:2, 3) Gba u mbakuran vea maan a maa “ikyumuile” shi vea wasen i̱ kpaa.
Var a Nongo u Kristu
13. Ashighe agen kanyi nahan ia za hemen ken nongo u Kristuu, man ka sha ci u nyi?
13 Hanma ortamen yô, nan ngu a myen, di er mbagenev ken tiônnongo kpa ve lu a mi nahan. Nahan ashighe agen, anyiman shin ayôôso a fatyô u duen, di er ken derianyom u hiihii, sha shighe u mbaapostoli lu uma her la kpa kwagh er nahan. (Mbafilipi 4:2, 3) Alaghga orkuran shin ma anmgbian ugen nana ôr kwagh a vese sha icihi shin nana ôr kwagh u nyoon se gayô nana ôr kwagh a nungwa aie sha mi. Shin alaghga se nenge ser or er ma kwagh u ruamabera a lumun a mi ga, man ka se inja er mbatamen fa kpa mba eren kwagh sha mi ga nahan. Nahan kpa, alaghga tsô mbatamen nenge sha zayol shon shin mba nengen sha mi er Ruamabera a tese nahan man er kwagh shon a er jim jim la, kpa se gema se fa ga. Aluer kwagh shon ngu er i lu se ken ishima nahan vough je kpa, doo u se hen sha kwagh ugen u yange er ne: Isholibo i vesen yange i lu zan hemen ken nongo u Kristu u ken Korinte ica i gba kpa or er kwagh sha mi ga, man nenge ase yô, nongo u Kristu ne kpa Yehova nengen sha u. Kpa ka kom Yehova yô, a bugh gbenda i sôr zayol shon vindi vindi. (1 Mbakorinte 5:1, 5, 9-11) Nahan doo u se pine ayol a ase ser, ‘Luun er yange mea lu ken nongo u Kristu u ken Korinte la nahan, yange ma m er nan zum u i lu a sôr zayol u lu inya ga laa?’
14, 15. Er nan ve mbagenev yange ve de u dondon Yesu, man kwagh ne tese se nyi?
14 Hen ase sha kwagh ugen u alaghga una fatyô u zan hemen ken nongo u Kristu yô. Alaghga taver anmgbian ugen u kaven ma ityesen i ken Ruamabera shi lumun i kpaa. Adooga nan tôv sha kwagh ne ken Bibilo man ken ityakerada igen i nongo u Kristu u lu a mi yô, shi nan ker iwasen hen Mbakristu mba ve taver ken mcivir u Aôndo yô kua hen mbatamen kpaa. Nahan cii kpa, taver nan u kaven shin lumun kwagh u i lu tesen nan la. Tsô kanyi i doo u nana eree? Imba kwagh ne yange i er inyom kar i môm cii ve Yesu kpe ye. Yange kaa ér un ngu “kwaghyan u uma,” nahan saa or nana ‘ya iyol i Wan u or, man shi nana ma awambe a Na’ kpaa ve nana tsôr ye. Kwagh ne kondo mbahenen nav mbagenev iyol. Er yange ma ve pine ér i̱ ta ve iwanger shin ma ve wa ishima ma ve kegh shighe u iwanger ia due hen Yehova sha kwagh ne yô, hii hen shighe la je mbagenev kpishi ken “ve kera za a [Yesu] ityô ga.” (Yohane 6:35, 41-66) Shi se pine nen ayol a ase ser, Luun er yange sea lu her nahan, ma se er nena?
15 Mbagenev sha ayange a ase ne undu nongo u Kristu, ve hen ér vea civir Aôndo sha tseeneke ve. Alaghga vea kaa ér or er ve kwagh u vihin, shin ma anmgbian er isholibo kpa mba nengen sha mi ga, shin taver ve u lumun a ma ityesen igen. Aluer or er kwagh nahan yô doo je kpa? Sha mimi yô, gba u hanma Orkristu nana ya ikyar a Aôndo, nahan kpa gba u se fa dedoo ser Aôndo ngu eren tom a nongo u Kristu u ú lu sha tar jimin cii la, er sha ayange a mbaapostoli la kpa lu nahan. Yehova yange yaren tom a iniongo i Kristu i ken derianyom u hiihii la shi veren i doo doo kpaa. Shi tsuan ior mba ve eren sha atindiakaa a Bibilo ér ve lu mbatamen man udiakon sha er vea wasen iniongo i Kristu yô. Nyian kpa kape i lu vough je la.
16. Aluer ka saren or u undun nongo u Kristu yô, kanyi i doo u nana hen sha mi?
16 Aluer Orkristu hen ér ikyar i nan ye vea Aôndo la tseegh kpa kuma, nahan kwagh kera gba nan a nongo u Kristu ga yô, nan ngu vendan kwagh u Aôndo je a sôr a ver yô, inja na yô nan ngu vendan nongo u Kristu u ior mba Aôndo sha tar jimin cii kua atôônanongo a ve kpaa. Alaghga imba or la nana soo u civir Aôndo a mbagenev imôngo ga, shin nana tsua anmgbianev kpuaa mba nan soo yô, nana civir Aôndo a ve imôngo. Aluer nan er nahan yô, nana zuan a iwasen hen mbatamen man udiakon mba ken nongo u Kristu je kpa? Shighe u Paulu nger nongo u Kristu u ken Kolose washika, shi wa ve kwagh ér i ôr washika shon ken Laodishia kpaa la, a kaa ér ve ‘wa amishe ken Kristu shi i maa ve ken a Na kpaa.’ Mba yange ve undu nongo u Kristu yô ve zua a iwasen sha kwaghwan ne ga, ka mba ve lu ken atôônanongo ne la tseegh kwaghwan ne wase ve ye.—Mbakolose 2:6, 7; 4:16.
Ityôugh man Imagh ki Mimi
17. Timoteu u Hiihii, ityough 3, ivur 15 tese se nyi sha kwagh u nongo u Kristu?
17 Ken washika u hiihii u apostoli Paulu nger ortamen Timoteu la, a ôr un akaa a or nana er ve nana kuma u lun ortamen shin diakon ken nongo u Kristu yô. Paulu er kwagh ne been yô, a ôr kwagh u “nongo u Kristu u Aôndo u uma” ér ngu “ityôgh man imagh ki mimi.” (1 Timoteu 3:15) Sha kpôô yô, nongo u Kristu u Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara jimin cii lu ityôugh ken derianyom u hiihii la. Man sha mimi yô, lu sha ikyev i iniongo i Kristu jighilii hanma Orkristu zuan a mimi ne ye. Iniongo i Kristu yange i tese mimi hanma Orkristu nan ungwa shi i ta iwanger sha akaa a i lu tesen la kpaa, nahan kwagh ne a wase hanma Orkristu nan taver ken jijingi.
18. Er nan ve mbamkombo mba nongo u Kristu ve lu a inja?
18 Kape nongo u Mbakristu u sha tar jimin cii la kpa u lu ya u Aôndo je la, ngu “ityôugh man imagh ki mimi.” Aluer se mba zan mbamkombo mba nongo u Kristu wase hanma shighe shi se mba wan zwa sha akaaôron yô, kwagh la una maa mlu wase vea Aôndo shi una wa se ago a eren ishima na kpaa. Paulu yange nger nongo u Kristu u ken Korinte washika ôr kwagh u akaa a yange ve ôron ken mkombo vev la. A kaa a ve ér un soo ér i naan akaaôron ken mbamkombo vev mba Mbakristu mbara sha inja shi a wanger kpaa sha er a ‘maa a maa’ mba ve ve la yô. (1 Mbakorinte 14:12, 17-19) Nyian kpa aluer se fa ser Yehova Aôndo ver nongo u Kristu shi ngu suen u yô, se kpa ua maa se a maa.
19. Er nan ve u hen wer gba u ú var a nongo u Kristu wouwe?
19 Aluer sar se Mbakristu u i maa se yô, gba u se lu imôngo a nongo u Kristu. Nongo u Kristu ua wase se se palegh atesen a aiegh. Heela tseegh ga, Aôndo shi ngu yaren tom a u sha u i pase loho u dedoo u Tartor u Mesiya tar sha won cii yô. Sha mimi yô, Aôndo er akaa kpishi sha ikyev i nongo u Kristu.—Mbaefese 3:9, 10.
[Footnote]
^ Orgen u timen sha akaa a ken Bibilo u i yer un ér Albert Barnes la kaa ér inja i kwaghwan u Yesu a kaa ér i “za kaa nongo u Kristu” la yô, “ka u za ôron ior mba i ne ve ian ér ve nengen sha zayol u a zough anmgbian ugen a ugen la, inja na yô ka mbahemenev mba côôci shin mba ve til sha ityough vev je la. Yange i tsua mbatamen mbagenev ve lu mbaajiriv ken shinagoge u Mbayuda, nahan zayol una zua anmgbian ugen a ugen yô, i va a mi hen ve.”
Ú Umbur Kpa?
• Er nan ve se hen ser Aôndo ngu yaren tom a iniongo i Kristu shin tara?
• Er mbatamen ve lu vough ga nahan kpa kanyi ve eren sha ci u nongo u Kristuu?
• Nongo u Kristu wou ngu maan we nena?
[Study Questions]
[Picture on page 12]
Mbaapostoli man mbatamen mba ken Yerusalem yange ve lu mbahemenev mba shin tine
[Picture on page 14]
Mbatamen man udiakon mba ngohol ityesen sha er vea nenge sha nongo u Kristu yô