Mayange Je De Hungur Yehova Ga

MBAISERAEL mbagenev vande zenden shin tareghnyaagh u zegemnger. Kpa mbakpishiv lu kwa u hiihii u vea zende shin tareghnyaagh u zegemnger kpa mngerem maa heen ve iyol ga je ne, man lu kwa ve u masetyô kpaa. Yehova er mngerem ma shin Ifi u Yordan tile er kpekpe nahan, ma kera lu kuan ga. Mbaiserael umiliôn imôngo maa wa nongo lugh lugh gba peren shin tareghnyaagh yemen ken Tar u Ityendezwa yande la. Mbaiserael mba ve lu peren Yordan ne alaghga vea lu ôron ken ishima ér, ‘Mayange me hungur kwagh u Yehova a er heen ne ga,’ vough er uter vev ôr hen Zegemnger u Nyian anyom 40 ken ijime nahan.—Yos. 3:13-17.

Kpa Yehova fa ér ‘ica a lu a gba ga tsô ityom Na ia hungur’ Mbaiserael mbagenev. (Ps. 106:13) Nahan a kaa a Yosua, orhemen u Iserael ér ve tôô awen 12 shin atô u Yordan ve ta atse hen ijiir i vea hii haan afo her la. Yosua kaa ér: “Awen ne kpaa aa hingir Mbaiserael ikyav i umbur gbem sha won.” (Yos. 4:1-8) Lu u atse a awen ne aa umbur ikyurior ne ityom i ageegh i Yehova shi aa shiishi ken asema a ve er i doo u vea civir un sha mimi hanma shighe yô.

Kwagh u yange er ne una fatyô u wasen ior mba Aôndo nyian kpa? Een. Se kpa doo u se hungur Yehova mayange ga, shi se za hemen u civir un sha mimi kpaa. Akaa agen a yange i wa Mbaiserael la kpa aa fatyô u wasen mba civir un nyian kpaa. Nenge ase mkaanem ma Mose man. A kaa ér: “Kura iyol you, TER, Aôndo wou, A̱ de hungur we er ú kera waan atindi Na man akaaôron a Na a jirigh kua akaawan a Na, a m we u kwagh sha mi nyian ne ikyo ga ze.” (Dut. 8:11) Kwagh ne tese ér aluer or hungur Yehova yô, nana fatyô u hemban un ato sha apera. Sha ayange ase ne kpa kwagh eren nahan. Apostoli Paulu yange nger Mbakristu ta ve icin ér ve de gbaan sha “inja i ihyembeato” i Mbaiserael hemba ken taaikyôngo la ga.—Heb. 4:8-11.

De se time sha akaa agen a yange er Mbaiserael, a a tese wang ér doo u Aôndo una hungur se ga yô. Heela tseegh ga, se hen akaa ken uma u iorov uhar mba ken Iserael, a aa wase se se civir Yehova a ishimawan man a ishughun yô.

Ityôkyaa i Umbur Yehova

Ken anyom a Mbaiserael lu ken Igipiti la cii, Yehova hungur ve ga. Yange “umbur ikyuryan Na a Aberaham man Isaka man Yakob.” (Eks. 2:23, 24) Kwagh u er zum u a yima ve, a due a ve ken ikpan kera la lu kwagh u vea umbur gbem yô.

Yehova yange va a atsan ataankaranyiin sha Igipiti. Mbaahiriv mba Farao lu a tahav mbu yangen atsan ne ga. Kpa Farao ungwa imo i Yehova ga, nahan a venda u nan Mbaiserael ian ér ve due. (Eks. 7:14–10:29) Nahan kpa, ican i sha pue la i kighir tor u moron iyol la ungwa imo i Aôndo, a na Mbaiserael ian ér ve due. (Eks. 11:1-10; 12:12) Tsô Mose hemen ikyurior i Iserael man ikpelaior igen, i i lu nungwa nungwa la due a ve ken Igipiti kera. Alaghga kohol cii yô, ve kuma iyenge er miliôn utar nahan. (Eks. 12:37, 38) Ve lu a yem ica ga tsô Farao shi gema ishima. A mough a akekeautya a na man mbahendan a, a cir Mbaiserael ijime ér una za kôr ikpan na a hide a mi, man lu ikyumutya i Igipiti i hemba agee sha tar cii hen shighe la ye. Hen shighe ne, Yehova kaa a Mose ér a yem a Mbaiserael hen ijiir igen, i yilan ijiir shon ér Pihahiroti; Zegemnger u Nyian lu ve ken hemen, iwo yisa ve vegher ne man vegher la, lu inja er kwagh ve yô bee a bee je nahan.—Eks. 14:1-9.

Farao hen ér Mbaiserael kera mba a hua u waren ga, nahan ikyumutya na lu wan iyol i tan  num sha a ve. Kpa Yehova ver ibeenegh ki lun er ityôgh nahan man usu u lun er ityôgh nahan hen atô ve man Mbaiserael. Shi Aôndo er zegemnger la pav kôr shin tareghnyaagh, mngerem tile lu ve ken iyan kua ken imese er kpekpe nahan, tav je kuma er angahar 50 nahan. Tsô Mbaiserael gba peren shin tareghnyaagh. Ica i gbe ga yô, Mbaigipiti kpa va nyôr hen kpezegemnger la, ve nenge er Mbaiserael lu yemen u peren yande la yô.—Eks. 13:21; 14:10-22.

Luun orhemen u henen kwagh yô, yange ma nan de u zendan Mbaiserael, kpa Farao yô er nahan ga. Lu or u wan imanger kpishi, nahan a na zwa maa akekeautya na man mbahendan a cir sha Mbaiserael. Ve lu zendan Mbaiserael ityô tyô. Kpa mba zurum a ve yô, ve kera fatyô u zan hemen ga. Yehova er inya kange sha akaver a akeke a Mbaigipiti, nahan a kera lu zômon ga.—Eks. 14:23-25; 15:9.

Er Mbaigipiti lu nôngon a akekeautya ve, a a vihi la yô, Mbaiserael per cica cii yem sha tar yande la. Mose maa naregh uwer nagh sha Zegemnger u Nyian la. Tsô Yehova er mngerem ma ma lu kpekpe vegher la man vegher ne la yôhôr. Mngerem mara cii hide sha Farao man mbautyaav nav, wua ve cica cii. Mbaihyomov mbara cii, mô ve môm tsô war ga. Nahan Mbaiserael war!—Eks. 14:26-28; Ps. 136:13-15.

Kwagh u er ne samber wuee, nahan mciem gba akuraior a a lu ikyua la cii iyol. (Eks. 15:14-16) Anyom akunduahar kar, kpa Rahabi u lu ken gar u Yeriko la kaa a nomsombaiorov uhar, mba ken Iserael ér: “Ne cier se iyol, . . . gadia se ungwa er TER tôndo Zegemnger u Nyian sha ishigh yenegh, zum u ne due ken Igipiti la.” (Yos. 2:9, 10) Akuraior a mbafanaôndoga je kpa hungur gbenda u Yehova yima ior nav la ga. Sha kpôô yô, Mbaiserael hemba lun a ityôkyaa i umbur Yehova cii.

Lu ‘Kuran Ve Er Wanshe Na’ Nahan

Mbaiserael mba peren Zegemnger u Nyian la yô, ve nyôr ken Deserti u Sinai, u lu “zegedeserti u cieryol la.” Hen shighe u ve lu zenden ken deserti, “henpe mngerem lu ga” shi kwaghyan kpa kuma u koson ikpelaior ga la cii, Yehova lu nengen sha a ve. Mose kaa ér: “[Yehova] zua a [Iserael] ken tar u deserti, ken taaikyôngo u akaa a  vaan ker; A kase un, a wa atô, A yisa un, A kura un er wanshe Na yô.” (Dut. 8:15; 32:10) Aôndo yange nenge sha a ve nena?

Yehova yange na ve ‘kwaghyan u due Sha’ sha ivande yô, i yilan kwaghyan shon ér mana; kwaghyan ne yange a haa ‘hen inya a cir sha deserti’ la cii. (Eks. 16:4, 14, 15, 35) Yehova shi “due a mngerem ken vande u taver.” Aôndo ver ve doo doo, nahan ken anyom 40 a ve tsa ken taaikyôngo la cii, akondo a ve bee iyol ga, angahar tsô kpaa mura ve ga. (Dut. 8:4) Nahan Yehova gema soo ér ve er nyi sha u tesen iwuese ve? Mose kaa a Mbaiserael ér: “Kura iyol you, ver ishima sha uma wou dedoo sha er [akaa] a ashe ou a nenge a mi la, a̱ de hungur we ga, sha er sha ayange ou cii a̱ de karen we ken ishima kera ga yô.” (Dut. 4:9) Lu u Mbaiserael vea umbur akaa a Yehova er sha u yiman ve la a iwuese yô, vea civir un hanma shighe shi vea nôngo kpoghuloo vea kuran atindi a na kpaa. Tsô Mbaiserael er nena?

Or u Hungur Kwagh Nan Wuese Kwagh Ga

Mose kaa ér: “Vande u u mar u la, u umbur u ga, Aôndo u A mar u la hungur we.” (Dut. 32:18) Kwagh u Yehova er hen Zegemnger u Nyian la, man akaa a a na Mbaiserael ken taaikyôngo ve, ve lu uma kua akaa a dedoo agen a Yehova er sha ci ve la cii hungur ve fele je cier iyol. Mbaiserael hingir u hemban Yehova ato.

Sha shighe ugen la, Mbaiserael laha Mose sha ci u ve hen ér gbenda ngu u vea zua a mngerem ga. (Num. 20:2-5) Mana u i na ve ve wase ve ve lu uma la kpa ve hingir u gban ahon sha mi, kaan ér: “Kwaghyan u injaa ga ne, due se ishima.” (Num. 21:5) Ve kaa ér Aôndo er kwagh a ve shami ga, shi Mose kpa kuma u hemen ve ga, ve lu kaan ér: “Guda ma se kpe ken tar u Igipiti, gayô, guda ma se kpe ken deserti ne je! . . . Sé ver nen or u hemen se, sé hide nen ken Igipiti.”—Num. 14:2-4.

Ihyembeato i Mbaiserael la yange i bende a Yehova nena? Orpasalmi ugen yange va nger kwagh sha akaa a yange za hemen la ér: “Kpash! Ve hendan a Na ken deserti, acin imôngo je, ve vihi Un ishima ken toho; ve shi ve mee Aôndo, ve bam Icighan u Iserael. Ve umbur agee Na ga, shin iyange i A paa ve sha ikyev i orahendanegh la kpaa ga, zum u A er uivande Nav ken Igipiti . . . la.” (Ps. 78:40-43) Sha mimi yô, yange vihi Yehova tsung er Mbaiserael hungur un yô.

Iorov Uhar mba Ve Hungur Yehova Ga Yô

Nahan cii kpa, Mbaiserael mbagenev yange ve hungur Yehova ga. Iorov uhar ken a ve yô, lu  Yosua man Kalebu. Ve lu ken mbamkerev mba 12 mba i tindi ve hen Kadeshi-barnea ér ve za nenge Tar u Ityendezwa mker la. Mbamkerev mba puev va ôr Mbaiserael akaa a vihin sha kwagh u tar la, kpa Yosua man Kalebu yô, ve kaa a ior mbara ér: “Tar u se zende ken u sha u nengen u mker la, ka tar u doon kpishi. Aluer i doo TER a vese yô, Una nyôr a vese ken tar la, Una na se u; ka tar u atumbabua man iyough ve dumbur ken u. Ka mhendan tsô, de hendan nen a TER ga ye.” Ior mbara mba ongo kwagh ne yô, ve kaa ér, i̱ ta Yosua man Kalebu awen. Kpa iorov mba uhar mban tile dông, shi ve suur sha Yehova.—Num. 14:6-10.

Anyom nga kar yô, Kalebu kaa a Yosua ér: “Mose wanakiriki u TER tindim, m mough hen Kadeshi-barnea sha u za nengen tar la mker; tsô m hide un a kwaghôron u a lum ken ishima yô. Nahan kpaa anmgbianev av mba ve kôndo a mo imôngo ve na ior iyol i kpen; kpa mo yô, m ver ishima sha TER, Aôndo wam, jighilii.” (Yos. 14:6-8) Kalebu man Yosua yange ve suur sha Yehova, nahan ve wa ishima a mbamtaver kpishi. Ve kange ishima ér vea umbur Yehova ken ayange a uma ve cii.

Kalebu man Yosua lu a ishima i wuese kwagh, yange ve fa je ér Yehova kure ityendezwa i er a ior nav ér una na ve tar u doon iyiav la. Sha kpôô yô, yange gba u Mbaiserael vea sugh Yehova u kura uuma vev la. Yosua nger ér: “Nahan TER na Iserael tar la cii, u A bum a uter vev er Una na ve u la . . . Ma kwagh u dedoo môm u Aôndo ôr ya u Iserael cii bunde ga, akaa cii kure sha mi vough.” (Yos. 21:43, 45) Se nyian kpa doo u se lu a iwuese vough er Kalebu man Yosua nahan nena?

Lu a Iwuese

Or u cian Aôndo ugen ngise pine ér: “Ka nyi me na TER sha ci u akaa a Na a dedoo a A erem cii laa?” (Ps. 116:12) Yehova na se akaa kpishi shi kor se ken jijingi shi a bugh gbenda u se zua a myom kpaa, nahan aluer se mba sughun un zan zan gbem sha won kpa, se fatyô u kimbin un sha akaa ne been ga. Jighilii yô, se fatyô u kimbin Yehova sha akaa a a er se la ga. Kpa se cii se fatyô u lun a iwuese.

Kwaghwan u Yehova wase ú u palegh mbamzeyolo? Asorabo a Aôndo a den se la wase u u hide u ngu a imoshima i wang-naa? Mbamtsera  mba se zough a mi sha akaa a Aôndo a eren se la ka ve lu gbem, nahan doo u iwuese yase kpa ia lu gbem. Wankwase ugen u lun anyom 14, iti na ér Sandra, yange tagher a mbamzeyol mba vesen, kpa Yehova wase un a hemba ve. A kaa ér: “M er msen mer Yehova a wasem, man gbenda u a wasem la doom je zua ga. Hegen m mase kaven ityôkyaa i baba wam yange a shi ôron mo kwagh u Anzaakaa 3:5, 6 a er yô, ér: ‘Suur sha TER a ishima you cii, de yier sha mkav wou ga. Umbur Un sha ijende you cii, Un kpaa Una kôôm igbenda you.’ M ngu a vangertiôr mer, er Yehova a wasem i ar sha iaven ne nahan, kape una za hemen u wasen mo je la.”

Tese Wer U Umbur Yehova sha u Wan Ishima

Bibilo ôr kwagh u ieren igen i i zough vea u umbur Yehova yô, i̱ kaa ér: “Ishima i taver yô, i̱ kure tom u i vough sha u né lu vough man jimin, né kera yina sha kwagh môm môm ga yô.” (Yak. 1:4) U “lun vough man jimin” la wa nyi man nyi kere? Ka u lun a aeren a aa wase se u wan ishima a ameen man u suur sha Yehova shi lun a vangertiôr ser se hemba ameen shon, shi a wa u yinan ishima ga kpa ker. Imba ishima i wan la ka i va a mkom zum u ameen a jighjigh wase la a bee yô. Man ameen ne nga a bee keng.—1 Kor. 10:13.

Orgen u a civir Yehova ica i gbe, u lu dedoo ga shighe gôgônan yô, pase kwagh u wase un u wan ishima yô, ér: “Ka m nôngo u henen sha kwagh u Yehova a lu eren yô, i lu kwagh u mo iyol yam m soo u eren ga. Ieren i mimi yô, ka u veren ashe sha mbaawashima mba Aôndo, ka sha asaren a am ga. Ka mea tagher a mbamzeyol yô, m kaan mer ‘Yehova, er nan ve i lu mo keng akaa ne a eren mo, ga?’ Mbamzeyol ka vea vam aburabur kpa, m za hemen u civir Yehova shi m var a na kpaa.”

Nyian ne, tiônnongo u Kristu ngu civir Yehova “ken jijingi kua ken mimi.” (Yoh. 4:23, 24) Mbakristu mba mimi jimin cii vea fatyô u hungur Aôndo er ikyurior i Iserael er nahan ga. Nahan kpa, aluer or ngu ken tiônnongo ne tseegh maa nana za hemen u civir Aôndo sha mimi ga. Gba u hanmô wase nana lu a iwuese shi nana civir Yehova a ishimawan, vough er Kalebu man Yosua er nahan. Shi se mba a ityôkyaa i dedoo i eren nahan, gadia Yehova una za hemen u kuran se shi nengen sha a vese ken ayange a masejime, a ican ne.

Akaa a Yehova er sha u yiman ior nav la na se mba a vangertiôr ser Yehova una undu ior nav ga, vough er ikyav i sha awen i Yoshua tim la nahan. Nahan we kpa i lu u ken ishima vough er lu orpasalmi ve nger mkaanem man nahan la, ér: “Me ter aeren a TER; een, me umbur akaakpilighyol a Ou a sha ayange a tsuaa la. Me hen kwagh kpaa sha tom Wou cii; me hen kwagh ken ishima sha aeren a Ou.”—Ps. 77:11, 12.

[Foto u sha peeji 7]

Lu u ikyurior la jimin cii ia zende ken deserti u “mngerem lu ga” la

[Credit Line]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Foto u sha peeji 8]

Shighe u Mbaiserael haa afo hen Kadeshi-barnea la, i tindi mbamkerev ér ve za nenge Tar u Ityendezwa la mker

[Credit Line]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Foto u sha peeji 9]

Er Mbaiserael zende ken taaikyôngo anyom imôngo yô, kwagh la wase ve ve wuese Tar u Ityendezwa u doon iyiav la

[Credit Line]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Foto u sha peeji 10]

Aluer se wa ishima a nyityô mtaver u se tagher a mi cii yô, kwagh la una wase se se hemba veren ishima sha mbaawashima mba Yehova