Ker Akaa A Injaa A ‘I Yer Ken A Na’ la
Ker Akaa A Injaa A ‘I Yer Ken A Na’ la
“Ka ken a Na man i yer akaa a injaa cii a sha kwaghfan man mkav kpaa ye.”—KOL. 2:3.
1, 2. (a) Kanyi yange i zua a mi ken inyom i 1922 laa, man ka hana akaa shon a lu hegene? (b) Aôndo wa hanma or kwagh ken Mkaanem nam ér nyi?
MBA keren akaa shin inya ka vea zua a ma kwagh u injaa yô, i ôr kwagh a mi sha abaver ciligh ciligh. U tesen ikyav yô, ken inyom i 1922 la, or u ken tar u Ingila u dughun akaa shin inya, Howard Carter, zua a kwagh shin inya, u or môm lu a vande zuan a mi ga yô. Man yange ker kwagh ne anyom anyom sha ican cii ve mase zuan a mi ye. Yange zua a bar-war u tor Farao Tutankhamen, u lu a ikyav shimi her gedee yô. Ikyav mbin lu akaa anza kposo kposo, je nôngo u kuman er 5,000 nahan.
2 Er ikyav mbi injaav mbi Carter zua a mi ne doo kpishi nahan kpa, i gema i ver mbi ken ajiir a koson akaa a hweegh shin sha ajiir agen a ior ve koson akaa a ve yô. Shin er akaa ne aa fatyô u pasen se kwagh u mbayiase, shi a doo ashe nahan kpa, aa fatyô u benden a uuma asev ga, shin aa bende a vese je kpa, a lu kpuaa tseegh tsô. Kpa Aôndo gema wa se kwagh ken Mkaanem nam ér se ker akaa a injaa a aa bende a uuma asev jim jim yô. Kwaghwan ne ngu sha ci u hanma or cii, man injar i se zua a mi la kpa ngi se a inja hemba akaa a iyolough ica je.—Ôr Anzaakaa 2:1-6.
3. Akaa a injaa a Yehova a we mbacivir un kwagh ér ve ker la nga a inja nena?
3 Nenge ase er akaa a injaa a Yehova a we mbacivir un kwagh ér ve ker la a lu a injaa yô. Môm ken akaa shon yô, ka “mcie u cian Aôndo.” Mcieaôndo ne una fatyô u kuran se shi hemen se ken ashighe a ican ne. (Ps. 19:9) Aluer or zua a “mfe u fan Aôndo” la yô, kwagh ne una va nan a icivir i hemban sha won cii, inja na yô nana ya ikyar a Uhembansha. Man aluer se mba a kwaghfan man mfe man mkav u injaa u Aôndo yô, se fatyô u nôngon a mbamzeyol asev kua akaa a nyian se ishima kpaa. (Anz. 9:10, 11) Kpa se fatyô u zuan a akaa a injaa ne nena?
U Keren Akaa a Injaa a ken Jijingi
4. Ka han se za ve se zua a akaa a injaa a ken jijingi laa?
4 Mba dughun akaa shin inya mba keren akaa injaa hen ijiir i môm tseegh ga, kpa se yô, se fa ape se za jighilii ve se zua a akaa injaa a ken jijingi a se keren la yô. Mkaanem ma Aôndo ma er takerada u tesen ape kwagh u injaa a lu nahan. Ma tesen se ape se za ve se zua a akaa a injaa a Aôndo a tende zwa u nan se la. Apostoli Paulu yange ôr kwagh u Kristu ér: “Ka ken a Na man i yer akaa a injaa cii a sha kwaghfan man mkav kpaa ye.” (Kol. 2:3) Alaghga er se lu ôron mkaanem man nahan, se pine ser: ‘Er nan i doo u se ker akaa a injaa shono?’ “I yer” a ken Kristu nena? Man se zua a akaa a injaa ne nena? De se time nen sha mkaanem ma apostoli Paulu man vighe vighe, tsô se zua a mlumun sha mbampin mban.
5. Er nan ve Paulu yange nger anmgbianev washika sha kwagh u akaa a injaa a ken jijingii?
5 Paulu yange nger mba nan jighjigh a na imôngo mba ken Kolose mkaanem man. Yange kaa a ve ér un ngu nôngon kwagh sha ci ve sha u “ma i taver ve asema ma i zough ve ken dooshima.” (Ôr Mbakolose 2:1, 2, NW.) Er nan ve kwagh ve gba un ishima nahana? Ikyav tese ér, Paulu yange fa ér alaghga tsô anmgbianev mba ken Kolose lu dondon mbagenev ken a ve mba ve lu samber a atesen a Mbagrika shin ve lu kaan ér ior ve hide ve dondo Tindi u Mose la. Yange ta anmgbianev mbara icin gbang gbang ér: “Ver nen ishima, or nana̱ de ker ne yemen a ven sha kwaghfan shin sha atseregh a gbilinigh ga. Akaa ne ka sha inja i ukaaer mba ior la, shi ka sha inja i ujijingi mba taregh mba hiihii, kera ka sha inja i Kristu a lu ga.”—Kol. 2:8.
6. Doo u se ver ishima sha kwaghwan u Paulu la sha ci u nyi?
6 Nyian kpa, Satan kua tar na u bo ne ngu meen se sha akaa shon a Mbakolose tagher a mi la. Kwaghfan u taregh bende a mhen u ior man aeren a ve man mbaawashima vev kua uuma vev kpaa. Kwaghfan u taregh ne wa ityesen i í tesen ér uumace vea fatyô u zuan a msaanyol a kwaghaôndo shio la kpa ker, kua ityesen i í kaa ér akaa cii gba duen tsô la. Kwaghaôndo u aiegh ngu uwegh ken uiniongo mba vesen mba tar u eren la cor-cor. Akaa kpishi a i tesen sha televishen la ka a akaa a kuren asaren a bo a ior ve lu a mi la, man Intanet kpa ngu a akaa kpishi a aa fatyô u vihin mbayev man mbaganden kpaa yô. Aluer se mba nengen akaa ne hanma shighe shi se mba dondon aeren a taregh yô, aa bende a mlu wase man inja yase sha kwagh u akaa a Yehova a lu tesen se la fese je a ngôôr ga. Kwagh ne una na yô, se kera kôr ave sha uma u a lu uma jim la taveraa ga. (Ôr 1 Timoteu 6:17-19.) Jighilii yô, aluer se soo u gban ken to u Satan ga yô, gba u se kav inja i mkaanem ma Paulu ôr a Mbakolose ne, shi se dondo kwaghwan na la kpaa.
7. Ka akaa ahar a nyi Paulu yange kaa ér aa wase Mbakolose?
7 Aluer se hide se nenge sha mkaanem ma Paulu ôr a Mbakolose la yô, se mase kaven ser yange pasen ve ér kwagh ve gba un ishima been yô, maa pase ve akaa ahar a aa wase ve u taver ishima shi soon ayol a ve kpaa yô. Hiihii yô, a ôr kwagh u “mfe u ve ne jighjigh a mi la,” NW. Yange gba u vea na jighjigh a akperan shio ér mfe u ve fa Ruamabera la ka u vough, sha er vea wa jighjigh u nan ve imaagh ki taver yô. (Heb. 11:1) Kwagh u sha uhar yô, a ôr kwagh u “mfe u kwaghmyer u Aôndo,” NW. Yange gba u vea fa akaa a mimi a kiriki la tseegh ga, kpa vea fa akaacimin a Aôndo la kpaa. (Heb. 5:13, 14) Sha kpôô yô, kwaghwan la lu Mbakolose a inja kpishi, se kpa ngu se a inja nyian! Nahan kpa, se zua a imba jighjigh la man mfe u vough la nena? Mkaanem ma Paulu ôr sha kwagh u Yesu Kristu man maa wase se se fa er se er kwagh ne yô, á kaa ér: “Ka ken a Na man i yer akaa a injaa cii a sha kwaghfan man mkav kpaa ye.”
Akaa a Injaa a “I Yer” ken Kristu La
8. Pase inja i ishember i “i yer” ken Kristu la.
8 Kwagh u i kaa ér “i yer” kwaghfan man mfe u injaa ken Kristu la tese ér or a fatyô u zuan a mi ga ze. Kpa kwagh ne tese ér gba u se ker kwaghfan man mfe sha gbashima, shi se ver ishima sha kwagh u Yesu Kristu. Kwagh ne zua sha kwagh u Yesu iyol na ôr yô, ér: “Mo M ngu gbenda man mimi man uma kpaa. Ma or gbe van hen Terem ga, saa nana kar her a Mo.” (Yoh. 14:6) Sha kpôô yô, gba u se de ser Yesu a wase se, shi se dondo hemen na keng ve se zua a mfe u Aôndo ye.
9. Ka ityom i nyi i we Yesu sha ikyev u erene?
9 Yesu kaa ér un ngu “gbenda” shi un ngu “mimi man uma” kpaa. Kwagh ne tese ér Yesu ngu eren tom u zan a ior hen Ter na tseegh ga. Ngu eren ityom igen i i lu hange hange i wasen se u zuan a mfe u mimi kua uma u tsôron kpaa. Sha kpôô yô, akaa a i yer ken Yesu la ka akaa a injaa a ken jijingi a ma kwagh ugen a kom sha a ga yô, man mbahenen Bibilo zulee vea fatyô u zuan a a. De se time nen sha akaa a injaa agen a aa fatyô u benden a mlu wase vea Yehova kua ishimaverenkeghen yase yô.
10. Kanyi se hen sha kwagh u Yesu ken Mbakolose 1:19 man 2:9?
10 ‘Ka ken a Na man m-iv u Aôndo cii a tem ken iyol je ye.’ (Kol. 1:19; 2:9) Er Yesu lu vea Ter na u sha la uicôronmbaashighev yô, a hemba fan aeren a Aôndo kua ishima na a hanma or cii. Shighe u Yesu lu pasen ior kwagh shin tar la, a tese mbagenev kwagh u Ter na tese un la, shi lu a aeren a Ter na yese un a mi la. Ka nahan ve Yesu kaa ér: “U nan nenge a Mo yô, nan nenge a Ter je ve” ye. (Yoh. 14:9) Kwaghfan man mfe u Aôndo jimin cii yer shin ngu ken Kristu, nahan ma gbenda ugen u hemban doon u henen kwagh u Yehova ngu ga, saa se fa kwagh u Yesu vindi vindi.
11. Aluer se fa Yesu yô, kwagh ne una wase se u fan akaaôron a profeti a ken Bibilo nena?
11 ‘Ka shiada u sha kwagh u Yesu a lu jijingi u akaaôron a profeti ye.’ (Mpase 19:10) Mkaanem man tese ér Yesu er tom u vesen sha u kuren akaaôron a profeti kpishi a ken Bibilo yô. Saa se tôv sha tom u Yesu a lu a mi sha kwagh u Tartor u Mesiya la ve, se fa akaaôron a profeti a ken Bibilo vough ye, hii sha kwaghôron u profeti u hiihii u Yehova ôr, u i nger ken Genese 3:15 la kar za peregh sha mbampase mba sha mnenge mba kpilighyol mba ken takerada u Mpase la. Kwagh ne pase er i hii ve akaaôron a profeti a ken Ruamabera u ken Zwa Heberu la kpishi a taver mba ve kaan ér Yesu ka Mesiya u ityendezwa ga la u kaven yô. Kwagh ne shi tese er i hii ve mba ve vende Ruamabera u ken Zwa Heberu, u á lu a akaaôron a profeti kpishi a sha kwagh u Mesiya la ve kaan ér Yesu yange lu a lu di or u injaa tseegh tsô yô. Mfe u ior mba Aôndo ve lu a mi sha kwagh u Yesu la wase ve u fan inja i akaaôron a profeti a a lu a kure ga la.—2 Kor. 1:20.
12, 13. (a) Yesu ngu “iwanger i tar” nena? (b) Er i dugh mbadondon Kristu ken ime i kwaghaôndo u aiegh kera yô, gba u vea er nyi?
12 ‘M ngu iwanger i tar.’ (Ôr Yohane 8:12; 9:5.) Er shighe lu a mgbôghom u Yesu una va shin tar ga je tsô, profeti Yesaia tsengaôron ér: “Ior mba ve zenden ken ime, ve nenge a iwanger i vesen; mba ve tema ken tar u mure u kuugh la kpaa, iwanger ta sha a ve.” (Yes. 9:2) Apostoli Mateu pase ér kwaghôron u profeti ne kure sha Yesu shighe u a hii u pasen kwagh, yôôn ér: “Gema nen asema, gadia tartor u Sha mgbôghom ve” la. (Mat. 4:16, 17) Kwaghpasen u Yesu la yange ta ior iwanger sha akaa a ken jijingi shi sagh ve ken ikyangenev mbi kwaghaôndo u aiegh kera. Yesu kaa ér: “Mo M va shin tar ne er iwanger nahan, sha u hanma or u nan jighjigh yô, nana̱ de kera luun ken ime her ga yô.”—Yoh. 1:3-5; 12:46.
13 Anyom nga kar kpishi yô, apostoli Paulu ôr kwagh a anmgbianev nav mba ken Kristu ér: “Tsuaa la yô, ne lu ime kpa hegen yô, ne mba iwanger ken Ter. Zende nen er ônov mba iwangerev nahan.” (Ef. 5:8) Er i dugh Mbakristu ken ime i kwaghaôndo u aiegh kera yô, gba hange hange u vea zenden er ônov mba iwangerev nahan. Kwagh ne zua sha kwagh u Yesu yange ôr a mbahenen nav ken Ityesen na i sha Uwo la. A kaa ér: “Iwanger yen i̱ wanger sha ishigh ki iorough . . . , sha u ve̱ nenge aeren a en a dedoo man ve̱ civir Ter wen u A lu Sha” la. (Mat. 5:16) Akaa a injaa a ken jijingi a u zough a mi ken Yesu la doo u ishima kpishi je, u fatyô u ôron mbagenev shi tesen ve sha ieren you i dedoo i Orkristu la er akaa ne a lu a inja sha ci ve kpa?
14, 15. (a) Yange i eren nyi a iyôngo man uzendenya mbagenev ken mcivir u mimi sha ashighe a tsuaa laa? (b) Er Yesu a lu “Waniyôngo u Aôndo” yô, a hemba hanma kwagh u injaa cii sha ci u nyi?
14 Yesu ka ‘Waniyôngo u Aôndo.’ (Yoh. 1:29, 36) I ôr kwagh u iyôngo ken Bibilo ér, ior yange ve naan Aôndo nagh a mi sha ci u mde u asorabo a ve man sha u kporom hen Aôndo. U tesen ikyav yô, shighe u Aberaham soo u nan Aôndo nagh sha wan na Isaka la, i kaa a na ér a de eren Isaka kwagh ga, nahan i gema i na un nomiyôngo sha u a na Aôndo nagh a mi sha ityough ki Isaka yô. (Gen. 22:12, 13) Zum u i yima Mbaiserael sha ikyev i Mbaigipiti la kpa, Mbaiserael yar tom a iyôngo sha inja; yange ve er “Paseka u TER” sha i. (Eks. 12:1-13) Heela tseegh ga, Tindi u Mose la yange na ian ér i naan Aôndo nagh sha uzendenya kposo kposo, kua iyôngo man ivo kpaa.—Eks. 29:38-42; Lev. 5:6, 7.
15 Iniav mbila cii fatyô u saghen uumace sha ikyev i ikyangenev mbi isholibo man ku kera ga. Man jighilii yô, ka mbila tseegh ga, hanma nagh ku ior ve ne cii kpa, ku a fatyô u eren kwagh ne ga. (Heb. 10:1-4) Kpa Yesu yô gema ngu ‘Waniyôngo u Aôndo u A tee isholibo i tar kera’ yô. Kwagh ne na yô, Yesu hemba hanma kwagh u injaa u uumace ve lu a mi cii. Sha nahan yô, doo u se tôô shighe se time sha kwagh u ipaan vighe vighe shi se lumun iyua i dedoo i Aôndo a ne se ne kpaa. Aluer se er nahan yô, se lu a ishimaverenkeghen i zuan a iveren i vesen man injar kpaa. Inja na yô, mba ve lu “anikyumuile u kpeghee” la vea lu ken iengem i Kristu shi vea ya icivir a na imôngo sha. Mba ve lu “iyôngo igen” la di, vea zua a uma u tsôron ken Paradiso shin tar.—Luka 12:32; Yoh. 6:40, 47; 10:16.
16, 17. Pase ase tom u Yesu u “Orhemen man Orkuren u jighjigh wase u nan” la.
16 Yesu ka ‘Orhemen man Orkuren u jighjigh wase u nan.’ (Ôr Mbaheberu 12:1, 2.) Mbaheberu ityough 11 ôr mkaanem ma injaam ma Paulu yange ôr sha kwagh u jighjigh u nan yô. Ityough kira pase inja i jighjigh u nan zevera shi ter ati a mbajighjigh mba nomso man mba kasev, er Noa man Aberaham man Sara man Rahabi man mbagenev nahan. Er Paulu ôr kwagh u mbajighjigh mban nahan cii kpa, gema taver anmgbianev nav mba ken Kristu ishima ér ve “veren . . . ashe sha Yesu Orhemen man Orkuren u jighjigh wase u nan.” Er nan ve Paulu kaa ér se ver ashe sha Yesuu?
17 Shin er nomsombaiorov man kasev mba jighjigh mba i ter ati ve ken Mbaheberu ityough 11 mbara yange ve na ityendezwa i Aôndo jighjigh taveraa nahan kpa, ve gema ve fa vighe vighe er Aôndo una kure ityendezwa na sha ikyev i Mesiya man Tartor na la ga. Nahan se fatyô u kaan ser, jighjigh ve la lu jimin ga. Sha kpôô yô, ior mba Yehova yar tom a ve u ngeren akaaôron a profeti a Mesiya la je kpa, yange ve kav kwagh u ve nger la cica cii ga. (1 Pet. 1:10-12) Ka sha ikyev i Yesu tseegh, jighjigh u nan una fatyô u kuren shin hingir jiminkwagh ye. Ka a inja u se tese icivir sha tom u Yesu u “Orhemen man Orkuren u jighjigh wase u nan” la, shi se fa u a wanger se!
Za Hemen u Keren
18, 19. (a) Ter akaa a injaa a ken jijingi agen a i yer ken Kristu yô. (b) Doo u se za hemen u keren akaa a injaa a ken jijingi aa a lu ken Yesu la sha ci u nyi?
18 Se time sha ityom i injaa kpuaa i Yesu a lu eren sha u kuren awashima u Aôndo sha ci u myom u uumace yô. Akaa a injaa a ken jijingi agen kpa nga a i yer ken Kristu yô. Aluer se ker akaa ne se zua a a yô, á saan se iyol shi se zua a injar kpaa. U tesen ikyav yô, apostoli Peteru yila Yesu ér, “Tor u uma” man “ishan i sha use” i i dugh la. (Aer. 3:15; 5:31; 2 Pet. 1:19) Shi Bibilo kaa ér ka Yesu a lu “Amen” ye. (Mpa. 3:14) U fa ikyav man mluainja u aan a tom ne kpa? Er Yesu yange ôr nahan, “ker nen, né zua a mi.”—Mat. 7:7.
19 Hii shighe u i gba sha man tar la je, or môm u uma u nan a lu a inja kpishi shi a bende sha kwagh u mkpeyol wase u tsôron er uma u Yesu nahan kpa nan ngu ga. Ngu a akaa a injaa a ken jijingi a hanma or u nan keren a a ishima i môm cii nana fatyô u zuan a mi yô. Yô, zua a iember man averen sha u keren akaa a injaa a ‘i yer ken a na’ la.
Baver We Kpa?
• I wa Mbakristu kwagh ér ve ker akaa a injaa a nyi?
• Er nan ve kwaghwan u Paulu wa Mbakolose la lu ve a inja, shi se kpa ngu se a inja nyian sha ci u nyi?
• Ter akaa a injaa agen a “i yer” ken Kristu la shi pase inja i a kpaa.
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Foto u sha peeji 5]
Bibilo ngi er takerada u tesen se ape kwagh u injaa a lu nahan, man i̱ ze a vese ape se zua a akaa a injaa a “i yer” ken Kristu la