Palegh Akaa a Danen Or Ishima sha  “Iyange i Loho u Doon” Ne

MBAAMANDEV unyiin lu gbidyen kwar sha kwagh u vea er yô. Ve sôn ior akaa hen hundagar, kpa or môm tsô na ve ga. Akumautya a Mbashiria za kase tar u Samaria cii wa atô, lu kwagh u or a nyôr a kwaghyan ker ga, nahan ior lu kpen ijen. Ityôkyaa kera lu i nyôron ken gar ga; gadia kwaghyan kpa taver ishe ker ngeegh. Shi ve ungwa ér ior mba wuan mbagenev yan.​—⁠2 Utor 6:​24-29.

Mbaamandev mban hen sha kwagh ne gbang yô, ve kaa ér: ‘Er nan se ze ken afo a Mbashiria ga? Imuan-ikyegh i cie tsoghor ga.’ Tsô tugh mbu il, mba fe ér or a fatyô u nengen a ve ga yô, ve mough ve gba yemen. Mba za nyer hen afo yô, huan kweng. Ve nenge a mbakuran afo kpaa ga. I ta anyinya man ujaki ikyor i zer, kpa ve nenge a mbautyaav ga. Ve nyôr ken tenti ve jinge, kpa or lu ker ga. Kwaghyan man kwaghman gema lu ker kpishi. Tsô ve tema inya, ve ya kwagh shi ve ma kwagh. Shi ve nenge a zenaria man azurfa man akondo kua akaa a injaa agen. Mbaamandev mban kura akaa a ve soo yô ve za yer, shi ve cin ve hide ve va seer kuran akaa. Yehova yange er ivande Mbashiria ungwa ikpamkor i utya, nahan ve yevese ve undu afo hingir gbilin. Mbashiria yange ve yevese, sha a ci u ve hen ér ior va u va tan num sha a ve. Yange ve undu akaa a ve cii, nahan lu u hanma or cii nana fatyô u yan ishar shami!

Mbaamandev mban lu kuran akaa a injaa yeren. Nahan kpa, er ve hen sha ijen i i̱ lu wuan ior ken gar u Samaria la yô, ishima gba nan ve ibo. Tsô ve gba lamen ayol a ve kaan ér: “Se er sha mi ga; nyian ka iyange i loho u doon je.” Mbaamandev mban hide ayem yem ken Samaria za ôr ior loho u doon u kwagh u ve zua a mi la.​—⁠2 Utor 7:​1-11.

Se kpa se mba ken shighe u se fatyô u kaan ser ka “iyange i loho u doon” yô. Zum u Yesu lu ôron kwagh u vesen u una ‘lu ikyav i mkurtar’ yô, a kaa ér: “Man Loho u Dedoo u tartor ne yô, á ôr u á tser tar, sha u u̱ lu mpase hen akuraior cii; ka zum la man mkur una kuma ye.” (Mat. 24:​3, 14) Doo u kwagh ne una bende a vese nena?

Mbamgbe Asev vea Fatyô u Danen Se

Er saan mbaamandev mban iyol sha kwagh u doon u ve zua a mi la yum yô, ve hungur a ior mba ken gar u Samaria hen shighe la kuaa. Yange ve hemba haren ishima sha kwagh u vea zua a mi la. Inja kwagh ne ia fatyô u eren see? “Ijen” ka môm ken ikyav i tesen ér shighe u mkurtar kuma. (Luka 21:​7, 11) Yesu yange ta mbahenen nav icin ér: “Ver nen ishima sha ayol a en, asema a en a̱ de yoho sha hua u sha kwaghyan man sha ihyundugh man sha akaa a nyian ishima a uma ne ga.” (Luka 21:34) Er se lu Mbakristu yô, doo u se ver ishima, nahan se kera de ser mbamgbe asev mba uma mba ayange ayange mbara ve na se se hungur ser, se mba ken “iyange i loho u doon” ga.

Kwasekristu ugen, iti na ér Blessing, yange de ér mbamgbe nav ve dan un ishima ga. Yange er tom pania shi hen makeranta bee, shighe kar yô, vôso anmgbian ugen shin Betel, nahan i lumun un u lun môm ken tsombor u Betel u ken tar u Benin la. A kaa ér: “I nam tom u sôron ayou ker man ka i saan mo iyol u eren u kpen kpen.” Blessing ka una hide a hen sha anyom 12 a un er tom u pasen kwagh hanma shighe la  nahan, i saan un iyol kpen kpen, shi ka i doo un er un ver ishima sha “iyange i loho u doon,” i se lu ker hegen ne yô.

Wa Ikyo sha Akaa a Yan Shighe

Zum u Yesu lu tindin mbahenen mba 70 la, a kaa ér: “Sunda yô, ngee, kpa mbatomov yô, gema mba ciôn tsô; nahan yô, sôn nen Ter u sunda A̱ tindi mbatomov ken sunda Na.” (Luka 10:⁠2) Di vough er ka sea timbir u sundan iyiav sha shighe u sunda ve iyiav mbigen mbi saa ishe nahan, kape se er tom wase u pasen kwagh la ga ve, uuma mba iorov vea saa je la. Sha nahan yô, Yesu shi kaa ér: “De sughun nen ma or sha gbenda kpaa ga.” (Luka 10:⁠4) Ken zwa Grika yô, adooga inja i ishember i “sughun” la, ngi ôron kwagh u sughun or ér “m sugh u?” shin “u pande vee?” tseegh tsô ga. Kpa ngi ôron kwagh u kuven or shi lamen a nan gôgônan zum u se zough ishigh a nan la. Ka nahan ve Yesu yange wa mbadondon un kwagh ér ve palegh akaa a yan shighe, nahan ve yar tom a shighe ve sha kwaghfan ye. Yange hingir torough torough u vea pase loho u i na ve zwa ér ve pase la.

Hen ase sha akaa a danen ishima a ka a ya se shighe la. Anyom imôngo hegen, televishen za hemen u lun kwagh u vesen u a ye ior shighe yô. Mbaanar mba lamen a mi man ukômputa asev di ye? Yange i tôv mbaganden 1,000 ken tar u Ingila, nahan i mase kaven ér “hanma or ken tar u Ingila ka nan vihi miniti 88 hanma iyange sha u lamen sha telefon u ken iyou, shi nan vihi miniti 62 sha u lamen sha telefon u i yer ér handset la, shi nan vihi miniti 53 sha u tindin ior a ilyoho sha kômputa, shi nan vihi miniti 22 sha u tindin ior a ilyoho sha telefon.” Aluer i zom shighe ne jimin cii yô, a hemba shighe u or u eren tom u ishuen pania ka nan pase ior kwagh ken iyange jimin la kwa har! Ka u vihi shighe kpishi sha u eren ior telefon shin tindin ve a ilyoho sha kômputa shin tindin ve a ilyoho sha telefonoo?

Kwase ugen man nom na, mba i yer ve ér Ernst man Hildegard Seliger, yange ve ver ishima sha gbenda u ve vihin shighe ve la. Yange ve lu ukyangen ken afo a mbakwarev a Mbanazi kua upurusu mba gomoti u ityemimôngo hemba anyom 40. Yange mba pasen ve mba toho yô, ve er tom u pania zan zan ve kar been tom ve shin tar ne.

Yange ior kpishi soon u ngeren Ernst man Hildegard Seliger uwashika. I luun er yange ve soo yô, ma ve vihin shighe ve sha u ôron man ngeren ior mbagenev uwashika. Nahan kpa, kwagh hemba gban ve sha akaa a ken jijingi.

Sha kpôô yô, se cii ka i doo se u lamen a mbadoon se ishima sha telefon shin ngeren ve washika. Kwaghbo ngu sha kwagh la ga. Ka kwagh u dedoo aluer se tôô shighe kpuaa sha er se er kwagh u injaa er imba ne nahan yô. Nahan kpa, doo u se ver ishima sha er akaa a danen ishima a de ye shighe wase cica cii ken iyange i pasen loho u dedoo ne ga.

Pase Loho u Dedoo Tser

Ka iveren je i ne se u lun ken “iyange i loho u doon” ne ye. Yô, ishima i de danen se er mbaamandev mba unyiin mba yange ishima dan ve sha hiihii la ga. Umbur wer ve kure ikyaa ér: “Se er sha mi ga.” Kape se kpa i lu vough je la. Se lu eren kwagh sha mi ga, aluer se de mbamgbe asev shin akaa agen a yan shighe nga yangen se u eren tom u pasen kwagh dông yô.

Se mba a ikyav i dedoo sha kwagh ne i í doo u se dondo yô. Zum u apostoli Paulu lu henen sha anyom 20 a hii eren tom u kwaghpasen la, a nger wener: “M ôr Loho u Dedoo u Kristu m tser.” (Rom. 15:19) Paulu yange de ér ma kwagh a ndôhôr ishima i tseen na ga. Yô, se cii se lu a ishimatseen er Paulu nahan, se pasen ior loho u Tartor sha “iyange i loho u doon” ne.

[Foto u sha peeji 28]

Blessing de ér mbamgbe nav ve yange un u eren tom u pasen kwagh hanma shighe ga

[Foto u sha peeji 29]

Ernst man Hildegard Seliger yange ve ver ishima sha gbenda u ve vihin shighe ve la