Dooshima U Kristu Mgbeghan Se U Tesen Mbagenev Dooshima
Dooshima U Kristu Mgbeghan Se U Tesen Mbagenev Dooshima
‘Er ior mba Yesu mba ve lu shin tar ne ve doo Un ishima yô, ve doo Un ishima zan zan ar sha mkur je.’—YOH. 13:1.
1, 2. (a) Dooshima u Yesu due tseer tseer nena? (b) Ken ngeren ne, se lu timen sha avegher a dooshima a nyi?
YESU ver se ikyav i vough i dooshima. Gbenda u Yesu eren kwagh shi ôron kwagh shi tesen la, man ku u yange kpe sha u paan se la cii tese dooshima na. Ior mba yange kwagh zua ve a Yesu cii ve doo un ishima zan zan kar kpen, hemban je yô mbahenen nav.
2 Yesu yange ver mbadondon un ikyav i dedoo sha kwagh u dooshima, man ikyav ne hingir kwagh u vea dondo yô. Ikyav ne shi ka i mgbegha se u tesen anmgbianev asev mba kasev man mba nomso mba ken tiônnongo imba dooshima u Yesu la, kua hanma or u kwagh a zough se a nan cii. Ken ngeren ne, se time sha kwagh u mbatamen mba ken tiônnongo vea hen hen Yesu ve vea tese mba ve er ma isholibo mbara dooshima, kua mba ve er asorabo a vesen la je kpaa. Shi se nenge er dooshima u Yesu ka a mgbegha Mbakristu u wasen anmgbianev vev mba kasev man mba nomso hen shighe u ve lu ken ibanave, shin aahe a er ve shin ve lu ken uange yô.
3. Er Peteru yina kpishi nahan kpa, Yesu er a na nena?
3 Hen tugh mbu kper nan i wua Yesu la, Peteru u lu apostoli na la tuna kwa tar ér un fa Yesu ga. (Mar. 14:66-72) Kpa er Peteru gema ishima er Yesu tsenga ôron nahan yô, Yesu de un kwaghbo. Yesu gema wa Peteru ityom i vesen sha ikyev. (Luka 22:32; Aer. 2:14; 8:14-17; 10:44, 45) Nahan se hen sha gbenda u Yesu eren a mba ve yina kpishi laa?
Lu a Mhen u Kristu sha Mbaasorabo
4. Ka hanma shighe nahan i hembe doon u lun a mhen u Kristu ciilii?
4 Ken aan a i gbe u se tese dooshima u Yesu la cii, kwagh u a hembe vihin u tagher a mi yô, ka afer a mbagenev ve eren hen tsombor shin ken tiônnongo la. Kwagh er vihi yô, er ayange a masetyô a tar u Satan ne a va shi cuku u been yô, jijingi u taregh mough u hendan kwagh a ieren i mimi hegen taver dedoo. Dang u tar u eren la una fatyô u benden a igyumior kua mbaganden, nahan yangen ve u zan sha gbenda u hogholoo la. Ken derianyom u hiihii la, i dugh mbagenev ken tiônnongo u Kristu sha, shi i kôôm mbagenev kpaa. Kape nyian kpa i lu je la. (1 Kor. 5:11-13; 1 Tim. 5:20) Nahan kpa, aluer mbatamen mba i tsough ve u tôvon sha ambaakaa ne la ve tese orisholibo la dooshima u Kristu yô, una bende a nan tsembelee je.
5. Mbatamen vea tese mbaasorabo dooshima u Kristu nena?
5 Gba u mbatamen vea dondon atindiakaa a Yehova hanma shighe cii, vough er Yesu eren nahan. Ka nahan man vea tese ér mba a ishima i legh legh man erdoo man dooshima er Yehova nahan ye. Aluer or gema ishima sha mimi, ‘ishima vihi nan’ shi nan “ngu a ishima i zamber” sha ci u asorabo a nan yô, alaghga a taver mbatamen u ‘kôôm imbaor la sha ishima i legh legh’ ga. (Ps. 34:18; Gal. 6:1) Kpa vea gema a er a ma or u ungwan kwagh ga, u nan vende u vaan afanyô sha kwaghbo u nan er la nena?
6. Kanyi i gbe u mbatamen vea palegh zum u ve lu ôron mbaasorabo ijiri, man ka sha ci u nyi?
6 Aluer orisholibo venda kwaghwan u i we nan ken Ruamabera la, shin nan ngu geman ibo nan mbagenev yô, alaghga a doo mbatamen kua ior mbagenev a nan ga. Nahan alaghga a tsue ve ken ishima vea soo u pasen mnenge ve sha aeren a or shon kua inja i nan kpaa, sha ci u ve fa kwagh u isholibo i nan la i vande vihin yô. Nahan kpa, iyugh i or ngi vihin a vihi kwagh, ngi tesen “mhen u Kristu” ga. (1 Kor. 2:16; ôr Yakobu 1:19, 20.) Yesu yange a vendan kwagh a ior mbagenev mba sha ayange a na la wang, kpa mayange ôr kwagh u vihin ungwan, shin ôr kwagh a or ér i nyoon nan ga. (1 Pet. 2:23) Kpa yange pase mbaasorabo wang sha mkaan man sha ieren na ér aluer ve gema ishima yô, Yehova una lumun ve. Jighilii yô, kwagh u vesen ugen u na ve Yesu va shin tar ne yô, lu “sha u yiman mbaasorabo.”—1 Tim. 1:15.
7, 8. Shighe u mbatamen ve lu ôron or ijir yô, kanyi i doo u vea lu a mi ken ishima?
7 Doo u ikyav i Yesu ver sha u tesen mbaasorabo dooshima la ia bende a gbenda u se nengen mba i gbe u tiônnongo una tsaha ve la nena? Umbur wer gbenda u Bibilo i tese ér i ôron ajir ken tiônnongo la ngu kor iyôngo, shi ua fatyô mgbeghan orisholibo u i tsaha nan la nana gema ishima kpaa. (2 Kor. 2:6-8) Or ka nana venda u geman ishima man a gba u dughun nan ken tiônnongo kera nahan i vihi se kpishi, nahan kpa, ka sea umbur er amba la kpishi ka a va gema ishima a cin a hide hen Yehova nahan i doo se tsung. Mbatamen ka vea tese dooshima u Kristu yô, i kera taver or u nan er isholibo la u vaan afanyô sha kwaghbo u nan er la shi geman ishima ga. Ken hemen yô, alaghga mba yange ve er asorabo la vea kera umbur akaawan a mbatamen yange ve wa ve ken Bibilo la cii ga, kpa vea umbur er yange mbatamen na ve icivir shi er a ve sha dooshima la kpee.
8 Sha nahan yô, aluer orisholibo venda kwaghwan u Bibilo je kpa, mbatamen ve tese nan “ityamegh ki Jijingi,” hemban je yô dooshima u Kristu la. (Gal. 5:22, 23) Mayange ve de kur kwagh u orisholibo ken tiônnongo gagher ga. Gba u vea tese ér hange ve u mba ve tsum mbara ve hide hen Yehova. Nahan aluer orsholibo nan va gema ishima, er ior kpishi ve eren nahan la yô, nana wuese Yehova kpishi kua “ior mba ve lu uiyua” la, sha er ve ne i kera taver nan u hiden ken tiônnongo ga yô.—Ef 4:8, 11, 12.
Er Se Tese Dooshima u Kristu sha Shighe u Mkur Yô
9. Ôr ikyav i dooshima i Yesu tese mbahenen nav yô.
9 Luka nger kwagh ugen sha kwagh u Yesu er u tesen ior dooshima na yô. Yesu yange fa ér shighe a va kuman yô, akumautya a Mbaroma aa va kase gar u Yerusalem, u lù u a tim un kera la aa wa un atô, nahan gbenda u yevese duen ua kera lu ga. Tsô a wa mbahenen nav kwagh sha dooshima ér: “Zum u né nenge akumautya aa kase Yerusalem á wa atô yô, fa nen je ner, mtim na kuma ve.” Nahan gba u vea er nena? Yesu vande wan ve kwagh u gba u vea er la wang, ér: “Hen zum la mba ve lu ken Yudia, ve̱ yevese ve̱ yem sha iwo; mba ve lu ken atô u gar yô, ve̱ due ken won; man mba ve lu ken akôngo a gar la kpaa ve̱ de kera nyer kimi ga; gadia ayange la ka a oron iyev, sha u akaa a i nger cii a̱ kure sha mi vough yô.” (Luka 21:20-22) Shighe u akumautya a Mbaroma va kase gar u Yerusalem ken inyom i 66 la, mba ve lu mbaungwan kwagh mbara dondo kwaghwan u Yesu la.
10, 11. Er se tim sha mdugh u Mbakristu mba tsuaa yevese due ken Yerusalem kera la una wa se ago iyol u va wan ishima shighe u “zegecan” una va la nena?
10 Er ve lu yevese duen ken gar u Yerusalem kera la, gba u Mbakristu vea lu a dooshima u Kristu la hen atô ve, vough er Kristu vande tesen ve dooshima na nahan. Yange gba u vea pande akaa a ve lu a mi cii vea na mbagenev mba ve lu a kwagh ga la. Nahan kpa, kwaghôron u profeti u Yesu ne una kure sha gbenda u vesen á hemba mtim u i tim gar u Yerusalem la. Yesu tsenga ôron ér: “Zegecan una er, imbacan i hii er i gba tar la je zan zan ainge ne i lu a er mayange ga yô, man mayange kpaa ia kera shi er nahan kpaa ga.” (Mat. 24:17, 18, 21) Kpa cii man “zegecan” la a va yô, se kpa se tagher a mbamtaver kpishi kua ibanave kpaa. Kpa aluer se mba a mhen u Kristu ken a vese yô, se fatyô u wan ishima.
11 Hen shighe la, a gba u se dondo ikyav i Yesu i lun a dooshima u tangen iyol ga la. Lu sha kwagh ne kpa Paulu wa se kwagh ye, ér: “Hanmô wase nana̱ nôngo u eren kwagh u doon or u nan we ndor a nan la i̱ lu sha gbenda u doon man shi u maan nan a maa kpaa. Gadia Kristu kpaa ker kwagh u doon sha ci Na ga . . . Aôndo u ishimawan man ishimasurun A̱ na ne, lu nen ishima i môm ayol a en sha inja i Kristu Yesu la.”—Rom. 15:2, 3, 5.
12. Ka dooshima u nyi i gbe u se lu a mi hegene, man ka sha ci u nyi?
12 Peteru u lu môm ken mba Yesu tese ve dooshima la kpa taver Mbakristu ishima ér ve ‘zaan ken dooshima u mimi u hen anmgbianev’ shi ve ‘waan mimi ikyo.’ Gba u Mbakristu vea “doo ayol a [ve] ken ishima tsung je.” (1 Pet. 1:22) Nyian ne, gba u se hemba lun a aeren a Kristu ne cii. Gadia hegen je, Mbakristu mba hemban tagher a mbamzeyol cii. Nahan or a de suur sha kwagh môm ken tar ne ga, er se nenge tar jimin cii u sember nyôron ken mzeyol u inyar nahan. (Ôr 1 Yohane 2:15-17.) Shi er se hembe mgbôghom a mkur u tar ne hegen cii yô, gba u se hemba kporom hen Yehova man hen anmgbianev asev cii, nahan yan ikyar kôôsôô a mba ken tiônnongo sha mimi. Paulu wa se kwagh ér: “Doo nen ayol a en tsung sha dooshima, hemen nen sha u nan ior icivir.” (Rom. 12:10) Peteru di seer kaa ér: “Kwagh u a hembe cii yô, doo nen ayol a en sha gbashima je gadia dooshima cirin asorabo kpishi.”—1 Pet. 4:8.
13-15. Anmgbianev mbagenev yange ve tese dooshima u Kristu shighe u uaahe er hen ijiir igen la nena?
13 Tar jimin cii fa er dooshima u Kristu a lu hen atô u Mbashiada mba Yehova yô. Nenge ase iwasen i Mbashiada mba Yehova mba yange ve na ayol a ve sha u za wasen anmgbianev vev mba uraahumbe man ijeverahumbe vihi ve akaa ken vegher u imbusutariyan i tar u Amerika ken inyom i 2005 la. Er ikyav i dooshima u Yesu ver la mgbegha ve yô, ior mba hemban 20,000 na ayol a ve sha u za wasen anmgbianev vev, mbagenev undu mkpeyol u hen uyaav vev shi ve de ityom ve kpaa sha u za wasen anmgbianev mba aahe er va la.
14 Mngerem ma ityeku sar avenge hen tiôntar ugen la je yem kuma ukilomita 80 nahan, man mngerem man za je kuma angahar 30. Shighe u mngerem mara uma kera la, uyaav mba iorov man ayou agen a hen ijiir la cii vihi saa ishe, mase shin iyaav kpuaa tsô. Nahan Mbashiada mba ve mough ken ityar igen u za nan iwasen cii za a mfetom vev kua ikyav vev mbi tomov man akaa a maan akaa a mi hen ijiir la; hanma tom u yange gba u a er cii yô, doo ve u eren u. Anmgbianev mba kasev mbagenev uhar, mba ve lu ngô môm shi ve lu kasev mba côgholov yô kura akaa a ve cii wa shin pikôôpu, ve naha ve yem zan zan hemba ukilomita 3,000, u̱ za wasen tom hen ijiir la. U a lu u kiriki ken anmgbianev mba kasev mba uhar mbara la ngu a hide a yem ga, ngu wasen kômatii u wasen mba aahe a er ve la tom hen ijiir shon her, shi ngu eren tom u pania u keke kpaa.
15 I hide i maa shin i sôr uyaav mba Mbashiada kua mba ior mbagenev mba hen ningir la je hemba 5,600. Nahan Mbashiada mba hen ijiir la er nan sha kwagh u doon tsung u i er ve sha dooshima laa? Ya u anmgbian u kwase ugen yange vihi saa ishe, lu tsan ken anyou u kpelan zenden a mi, u ura nôôn ker yô; setov na u jiidi kwagh sha mi kpa pev. Nahan anmgbianev hide maa un iyou i dedoo i a kuma a kuma. Er a gema a nenge iyou na i he ne doo ashe kpishi shi i maa i tsembelee, shi i̱ tile tsendee je bee er aahe bende a ijiir na ga yô, a wuese Yehova kua anmgbianev nav je a haa mliam ashe. Sha ajiir agen yô, Mbashiada mbagenev mba i hide i sôr uyaav vev yô lu sha ajiir a ve lu hilan tsan la heregh kuma inyom shin hemba nahan je kpaa. Sha ci u nyi? Sha ci u mba eren tom u sôron akaa la ve tsaan hen uya vev mba hegh mbara. Nenge ikyav i dooshima u Kristu u ve tese ne sha wono!
Er Se Lu a Mhen u Kristu sha Mbauangev Yô
16, 17. Ka sha igbenda i nyi nahan se tese ser se mba a dooshima u Yesu la sha mbauangeva?
16 Ka ior kpuaa ken a vese tseegh ve tagher a ma aahe u vesen ken uma ve ye. Kpa hanma or yô nan tagher a angev, ka a lu nan iyol i nan ga yô i lu ma or u hen tsombor u nan. Yesu ver se ikyav sha gbenda u yange nengen mbauangev la. Lu dooshima na ve mhôônom kôr Yesu a ve ye. Zum u ikpelaior va a mbauangev hen a na yô, “mba ve lu dedoo ga la cii A bee ve angev.”—Mat. 8:16; 14:14.
17 Nyian ne, Mbakristu kera mba a tahav mbu been ior angev sha ivande er Yesu nahan ga, kpa mhôônom ma ker ve a mbauangev vough er Yesu nahan. Mbakristu mba tesen ér mhôônom kôr ve a mbauangev nena? Ikyav i môm i tesen yô, mbatamen ka ve tese ér ve mba a dooshima u Kristu la sha u keren gbenda shi nengen ér mbauangev mba ken tiônnongo zua a iwasen, man mba eren nahan sha u dondon kwagh u i nger ken Mateu 25: 39, 40 la. * (Ôr.)
18. Anmgbianev mba kasev uhar yange ve tese anmgbian u kwase ugen dooshima u Kristu nena, man lu nyi i due kere?
18 Kpa saa or a lu ortamen ve nana tese er a mbagenev doo doo ga. Nenge ase kwagh u kwase ugen u i yer ér Charlene, u lu anyom 44 shi i zua un a angev mbu kyansa yô. Yange i kaa a na ér mase shin di ayange pue tsô una kpe. Nahan er anmgbianev mba kasev mba ken Kristu uhar, Sharon man Nicolette ve nenge ér doo u wasen un kua nom na u lu yan ican a na sha ishima i taver la yô, ve za lu a na sha u wasen un ayange a mase shin a mi kpuaa la. Sharon man Nicolette tese Charlene dooshima zan zan kar kpen, yange ve ya ican a na ayange pue tseegh ga, kpa ve nenge sha a na je kuma usati ataratar jimin. Sharon kaa ér: “Angev ka mbua kôr or man wea a fa wer mbua hemba nan nahan i vihi u kpishi. Nahan kpa, Yehova taver se ishima. Kwagh ne yange na yô, se seer kporom ikyua a Yehova, shi se hemba sôsom a ayol a ase kpaa.” Nom u Charlene kaa ér: “Dooshima u anmgbianev mba kasev mba uhar mbara tese se man iwasen i ve na se la ia hungur mo mayange ga. Erdoo man mhen u injaa ve la cii na yô kera taver kwase wam Charlene, u lu jighjigh la u wan ishima a ican i lu yan shighe u zurum u una kpe la ga, shi mo kpa ikyav heghem mo, shi m zua a msurshima u yange banem yum la. Me wuese ve gbem sha won. Dooshima ve u tangen iyol ga la seer taver jighjigh u m ne Yehova la, shi mzough u anmgbianev cii kpa a seer doon mo ishima.”
19, 20. (a) Ka igbenda itian i nyi se tim sha mi sha kwagh u dooshima u Kristuu? (b) Ú kange ishima wer u er nyi?
19 Ken ngeren mba timen sha mi mba utar mba se tim sha mi ne cii, se hen kwagh u mhen u Kristu sha igbenda itian, shi se nenge igbenda i se fatyô u henen shi eren kwagh er yange eren nahan. De se lu nen ase ‘ishima legh legh, shi se kehen ityough kpaa ga’ er Yesu nahan. (Mat. 11:29) Aluer mbamyen mba mbagenev man asorabo a ve due ken igbar je kpa, se eren nen kwagh a ve sha dooshima. De se taver nen asema se kura nen atindi a Yehova cica cii, sea a tagher a ameen je kpaa.
20 U masen kuren yô, de se tesen nen anmgbianev asev cica cii dooshima u Kristu, vough er Kristu iyol na kpa tese dooshima “zan zan ar sha mkur” nahan. Ka imba dooshima u a tese ér se mba mbadondon mba Yesu mba mimi je la. (Yoh. 3:1, 34, 35) Nahan “Dooshima u anmgbianev ve doo ayol a ve la a̱ lu her.” (Heb. 13:1) De deen u tesen mbagenev imba dooshima ne ga! Kange ishima u civir Yehova shi wasen mbagenev kpaa! Nahan Yehova una ver iniôngon you i mimi la doo doo.
[Ngeren u shin kpe]
^ Ôr ngeren u a lu a itinekwagh ér, “Do More Than Say: ‘Keep Warm and Well Fed,’ ” u a lu ken Iyoukura (zwa buter) i Oktoba 15, 1986 la.
Ú Fatyô u Pasen Kpa?
• Mbatamen vea lu a mhen u Kristu sha mbaasorabo nena?
• Gba u se hemba dondon ikyav i dooshima u Kristu la ken ayange a masetyô ne sha ci u nyi?
• Se lu a mhen u Kristu sha mbauangev nena?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Foto u sha paaji 17]
Mbatamen ka ve soo ér mba ve tsum mbara ve hide hen Yehova
[Foto u sha peeji 18]
Mbakristu mba ve yevese ve due ken Yerusalem kera la yange ve tese dooshima u Kristu nena?
[Foto u sha peeji 19]
Í fa Mbashiada mba Yehova sha dooshima u Kristu u ve tesen ior la