Se Ember Nen Imôngo!
Se Ember Nen Imôngo!
KA HEMBAN taver u zuan a msaanyol kua iember seer a seer. Ior kpishi ka i taver ve tsung u lamen a mbagenev saan saan. Uma u sha ayange ne, hemban je yô, sha u ugeri mba vesen, ngu a na ior ve hingir u lun tswen.
Profesô ugen u i yer un ér Alberto Oliverio yô, kaa ér “Mtswenem kôr ior kpishi, shi uma u sha ajiir a vesen ngu nan ior mba hingir tswen. Ashighe kpishi kwagh ne ngu a na ior ve kera wa ikyo sha kwagh u uma u mba ve eren tom a ve imôngo, shin mbawanndor a ve ga, shin kwagh a gba ve u za sôron ma orteenkwagh u nan we ndor a ve ga.” Ashighe kpishi, mlu u lun tswen ne ka a na ior ve ure.
Kpa, mlu u Mbakristu kua ieren ve ngi nahan ga. Apostoli Paulu nger ér: “Luun nen saan saan hanma shighe.” (1 Tes. 5:16) Atôakyaa nga kpishi a aa na se lu saan saan shi se ember imôngo yô. Se mba civir Yehova, Aôndo Uhembansha la; se kav loho u Bibilo u mimi la; se mba a ishimaverenkeghen i va zuan a myom man uma u tsôron; shi se fatyô u wasen mbagenev u zuan a averen ne kpaa.—Ps. 106:4, 5; Yer. 15:16; Rom. 12:12.
U ember shi lamen a mbagenev saan saan la ka aeren a Mbakristu mba mimi. Sha nahan yô, kera kpilighyol er hii ve Paulu nger Mbafilipi washika sha kwagh ne ga, a kaa ér: “M ember man m ngu ember a ven imôngo cii. Ne kpaa, kape ember nen la, shi ember nen a mo imôngo kpaa.” (Fil. 2:17, 18) Ken mkaanem ma Paulu a er heen tiônôô ne, a ôr kwagh u ember shi ember imôngo la kwa har.
Mbakristu yô, gba u vea wa ikyo, vea palegh ieren i lun tswen la. Ma or u nana lu tswen ve nana ember a mba nan jighjigh a nan imôngo kpa nan ngu ga. Nahan, se er nan ve se dondo kwaghwan u Paulu u a kaa ér “ember nen ken Ter” la vea anmgbianev aseva?—Fil. 3:1.
Ember a Mbananjighjigh Imôngo
Shighe u Paulu nger washika na hen Mbafilipi la, alaghga yange i wuhe un ken gar u Roma, sha ci u tom na u pasen kwagh la. (Fil. 1:7; 4:22) Nahan kpa, mlu na ken gaadi cii pande gbashima u lu a mi sha tom u pasen kwagh la ga. Kpa gema saan un iyol u civir Yehova sha afatyô na cii man u i ‘ur un kera er nagh ku urun nahan.’ (Fil. 2:17) Ieren i Paulu ne tese ér msaanyol u or har sha mlu u nan lu ker la ga. Er i wuhe un ken gaadi nahan kpa, a kaa ér: “Me za hemen u ember kpaa.”—Fil. 1:18, NW.
Paulu ver tiônnongo ken Filipi shi anmgbianev nav mba ken tiônnongo la doo un ishima. Yange fa ér una pase ve iember i un zough a mi sha u civir Yehova la yô, ve kpa ishima ia taver ve. Nahan a nger ér: “Sarem pe fa nen anmgbianev, kwagh u a erem ne gema hingir mzehemen u Loho u Dedoo, je hingir ken igbar ken ya u mbakuran mba Shisar cii man mbagenev cii kpaa er ikyangenev mbi i kangem ne ka sha ci u Kristu je.” (Fil. 1:12, 13) Kwagh u Paulu ôr a ve u taver ve ishima ne lu gbenda môm u un lun saan saan shi ember a anmgbianev nav imôngo. A shi nan kpa Mbafilipi yange ve ember a Paulu imôngo. Nahan kpa, u ve eren nahan la yange gba u vea de ér ican i Paulu lu yan la i na ve iyolkpen ga. Kpa gba u vea dondo ikyav na la. (Fil. 1:14; 3:17) Heela tseegh ga, gba u Mbafilipi vea za hemen u eren msen sha ci u Paulu shi wasen un sha hanma gbenda u ve fetyô cii.—Fil. 1:19; 4:14-16.
Se mba lun vea mbagenev saan saan er Paulu nahan kpa? Se mba keren ser se nenge a kwagh u dedoo ken tom wase u pasen kwagh la kua mlu u taver u se nyer ker kpa? Zum u se
lu vea anmgbianev asev imôngo yô, doo u se ember sha kwagh u tom u pasen kwagh la. Gba u se kegh ser saa se zua a vande-eren u sagher iyol keng ve se er kwagh ne ga. Alaghga yange se za pasen or loho u Tartor ne sha gbenda u doon nan, nahan nan tese isharen. Shin se pase ma orya ivur Bibilo igen doo nan. Shin alaghga yange i kav se hen haregh er se lu Mbashiada Mba Yehova yô, nahan kwagh ne gema hingir shiada u dedoo. Aluer se mba ôron mbagenev uvande-eren er mban nahan yô, ka gbenda ugen u ember a mbagenev imôngo.Ior mba Yehova kpishi na ayol a ve shi mba nan ayol a ve hegen kpaa sha u eren tom u pasen kwagh la. Upania man mbakuran mba ningir sha man mba eren tom shin Betel man mba eren tom ityar ityar cii mba eren tom u pasen kwagh hanma shighe la kpoghuloo, shi saan ve iyol u eren u kpaa. Saan se iyol shi se mba ember a ve imôngo kpa? Yô, de se tese nen ser, se wuese “mba ve lu eren tom u tartor u Aôndo” a vese imôngo mban. (Kol. 4:11) Se fatyô u taver ve ishima shighe u se lu imôngo a ve ken mbamkombo mba tiônnongo man mbamkohol mba Mbakristu yô. Shi se fatyô u dondon ikyav i ishimatseen ve la kpaa. Shi se fatyô u keren “ian” i keghen ato sha uvande-eren vev kua mkaanem vem ma maan se ken jijingi la, sha u ngohol ve doo doo, sha u lôhôn ve iwer hen uya asev.—Fil. 4:10.
Ember a Mba Ve Lu Tagher a Ameen La Imôngo
Paulu yange wa ishima a mtev u sha ican shi hemba atsan, nahan kwagh la seer taver gbashima na u lu a mi u zan hemen a mtil sha mimi na sha ishigh ki Yehova la. (Kol. 1:24; Yak. 1:2, 3) Er Paulu fa ér anmgbianev nav mba ken Filipi kpa alaghga vea tagher a atsan a un tagher a mi la, kpa ishimawan na la ia taver ve ishima yô, a zua a ityôkyaa i ember a ve imôngo. Sha nahan yô, a nger ér: “Ne yô, i lumun ne sha mhôôn er sha kwagh u Kristu yô, ka jighjigh tseegh né na Un ga, kpa né ya ican sha ci Na kpaa, er ne lu nôngon ityav sha ican tsung imba i ne nenge a mi ken a mo shi ne lu ungwan sha a mo hegen kpaa la.”—Fil. 1:29, 30.
Nyian kpa, kape Mbakristu ve tagher a ahendan sha ci u tom ve u pasen kwagh la je la. Ashighe agen yô, ka i hendan a ve sha tswam, kpa ashighe kpishi i lu sha ayom. Ashighe agen yô, mba vendan mimi vea wa se kwagh iyol sha apera shin anmgbianev asev mba hen tsombor vea tswam se shin mba se ze makeranta a ve imôngo shin se eren tom a ve imôngo la vea naha se tar. Yesu wa se kwagh ér atsan ne a de kpiligh se iyol ga, shi a de ne se iyolkpen ga. Kpa a gema a lu atôakyaa a nan se iember. A kaa ér: “Saan ne iyol zum u ka a heen ne, a tôvon ne a ican, man a teren ne sha hanma inja i ifer sha aie, sha ci Wam yô, ember nen, i̱ saan ne ken ishima tsung, gadia injar yen vese Sha.”—Mat. 5:11, 12.
Shighe u se ongo ser anmgbianev asev tagher a mtev u sha ican kpishi ken ityar igen yô, i de cier se iyol ga. Kpa i saan se iyol sha ishimawan ve la. Se fatyô u eren msen sha ci ve, sônon Yehova ser a sue jighjigh ve u nan man ishimawan ve la. (Fil. 1:3, 4) Er se lu a kwagh ugen u se er sha u wasen anmgbianev mba doon se ishima mba i lu tôvon ve a ican sha ajiir agen la ga nahan kpa, se fatyô u wasen mba hen tiônnongo wase mba ve lu tagher a atsan la. Kwagh ve una fatyô u gban se ishima shi se sue ve kpaa. Se fatyô u keren aan a ember a ve imôngo, sha u lôhôn ve ashighe agen ser ve va nyôr Mcivir u hen Tsombor aikighe a vese imôngo shin se due kwaghpasen a ve imôngo shin eren iemberyolough a ve imôngo.
Se mba a atôakyaa kpishi a ember imôngo! Yô, se palegh nen ieren i tar ne i lun paleghaa a mbagenev la, se ember nen a anmgbianev asev imôngo. Se er nahan yô, tiônnongo una lu ken dooshima man ken mzough, shi se ember a anmgbianev asev imôngo gbem. (Fil. 2:1, 2) Se ‘ember ken Ter gbem,’ gadia Paulu wa se kwagh ér: “shi me kaa mer, ember nen.”—Fil. 4:4.
[Ape i zough a foto ne yô u shaa peeji 6]
Globe: Courtesy of Replogle Globes