Yehu Yange Sue Mcivir U Mimi Sha Gbashima

YEHU lu or u suen mcivir u mimi sha gbashima. Yange eren tom na sha utaha, vihin shighe ga, shi gbaan uwer ga shi eren u sha ishima i tseen man sha ishimataver. Yehu lu a aeren a i doo u se kpa se ker u lun a mi yô.

Yange i na Yehu tom shighe u tar u Iserael vihi kpishi yô. Hen shighe la, Yesebel, kwasekyoson u Ahaba, u lu ngô u tor Yehoram la lu samber a ifer ken tar la. Yesebel Yange urugh ior ve hingir mba civir ieev mbi Baal, ve undu mcivir u Yehova, shi wua uprofeti mba Yehova, shi vihi mlu u ior vea Yehova sha “idya” man “akombo.” (2 Utor 9:22; 1 Utor 18:4, 13) Nahan, Yehova na zwa ér i tim ya u Ahaba jimin cii, kua Yehoram man Yesebel. Lu u Yehu una hemen sha u eren kwagh ne.

Bibilo hii oron kwagh u Yehu, zum u a tema vea mbahemenev mba akumautya, shighe u Mbaiserael lu nôngon ityav a tar u Shiria hen Ramoti-gileadi la. Yehu lu torutya u tagher tagher, shin kurutya u akumautya a tar u Iserael je kpaa. Profeti Elisha yange tindi wan na ugen ér a za shighe Yehu mkurem , a lu tor, shi a̱ or un, a wua hanma wannomso u hen ya u Ahaba, u lu ya u vendan mimi la.—2 Utor 8:28; 9:1-10.

Mbautyaav mba Yehu mbagenev mba pin un ityôkyaa i wan la va hen na yô, Yehu soo u ôron ga. Kpa mba hanger ér a ôr ve keng yô, a ôr ve ityôkyaa la jighilii, tsô a mough vea akar a na, ve gba keren Yoram a ku. (2 Utor 9:11-14) A shi nan kpa, mbautyaav mbagenev lu vanden hendan a Ahaba man Yesebel. Yange kwagh a̱ lu nahan shin a̱ lu nahan ga kpa, Yehu hen sha kwagh la tsembelee sha er una fa gbenda u hemban doon u una er tom na yô.

Yange i vihi Tor Yehoram iyol ken uitya, nahan hide lu ken gar u Yesereel, lu sôron avav a na. Yehu fa je ér aluer i ungwa kwagh u un wa ishima u eren la ken Yesereel yô, mhen na la cii una saa ishe. Nahan a kaa ér: “Or môm nana̱ de osogh nana̱ dugh ken gar nana̱ de za er kwagh min ken Yesereel ga.” (2 Utor 9:14, 15) Alaghga yange lu nengen ér mbautyaav mba ve tile a Yehoram sha mimi mbara vea soo u hendan a na. Nahan Yehu soo ér una er kwagh u una na vea kera zua a ian i hendan a na ga yô.

KWAGHHENDAN U SHA KUME!

Er Yehu soo u za burun a bur mba ken Yesereel a ikyaa ne yô, a mough hen Ramoti-gileadi sha ikyekyeutya na, a usa yemen ken Yesereel, u gba ica a Ramoti-gileadi kuma ukilomita 72 la. Za zurum a gar u Yesereel yô, orkuran ugen, u tile sha gôgôyou u taven yô, ta ashe za nenge a “ikpelaior i Yehu, lu van.” (2 Utor 9:17) A shi nan kpa, Yehu lu zan a  mbautyaav kpishi sha er una kure awashima na keng keng yô.

Orkuran la nengen a or u tseen ishima Yehu shin ikyekyeutya igen yô, a yôô ér: “Ngu yemen sha ihyundu je.” (2 Utor 9:20) Yehu yange una vanden nahan ikyekyeutya sha imba gbenda ne nahan keke yô, a shi nan kpa gbenda u a lu nahan kwagh kwa ne la lu sha kume tsung.

Er mbatyomov uhar za hen Yehu, kpa a bugh zwa a ve ga yô, a za mase zuan a Tor Yehoram vea ikyar na, Ahashia, u lu tor u Yuda la, hanmô ve lu shin ikyekyeutya i nan. Yehoram pin ér, “Yehu ka bem kpa?” yô, a gema a kaa er: “Ka bem hana, er idya i ngôu Yesebel man akombo a na a ngee yum nahana?” Yehoram ongo nahan yô, cier un iyol, a gema ér una yevese. Kpa Yehu gema wa kpaver hemba un! A henda ada na, a ta Yehoram ivaan hen huwa ijime, ivaan kar kôr ishima, a gba shin ikyekye na kpenegh. Shin er Ahashia nôngo yevese yem nahan kpa, Yehu tôv un ityô zan zan za zua a na, nahan a na zwa i wua un.—2 Utor 9:22-24, 27.

Yange mba woo Yehoram kera yô, orgen hen ya u Ahaba, u maa i wua nan yô, lu Yesebel, torkwase u wan ifer. Yehu yila un jighilii ér “kwase u lun a ifanyol.” Er Yehu naha kwagh za nyôr ken gar u Yesereel la, a nenge a na, er lu gbirin ashe hen ian i iyoughough, kenger un shin inya yô. Yehu maa kende kaa a mba eren tom ken ya u tor la jighilii ér ve daa Yesebel hen ian la ve gbihi un shin inya. Mba gbihin un shin inya yô, Yehu kar unde sha a na, anyinya a na ndyar kwase u vihi tar u Iserael cica cii la shin angahar. Yehu woo Yesebel kera yô, shi a wua ior mbagenev kpishi, mba ve shi ken ya u Ahaba, tor u vihin tu la.—2 Utor 9:30-34; 10:1-14.

Shin er mhen u eren tswam a doo ga nahan kpa, doo u se fa ser, sha ayange la, Yehova eren tom a mbatomov nav sha u tsahan mbaaferev. Ruamabera kaa ér: “Mtim u Ahashia due her Aôndo, sha mze u a za hen Yehoram la; gadia er a va yô, a za a Yehoram imôngo sha u za keghen Yehu wan u Nimshi gbenda, u TER shighe un mkurem kôr un tor sha u a̱ za tim ya u Ahaba la.” (2 Kron. 22:7) Er Yehu dugh Yehoram shin ikyekyeutya na sha u gbihin un kera la, a kav er kwagh u un er la lu u kuren ityendezwa i Yehova er ér una tsaha Ahaba sha ku u yange wua Naboti la yô. Heela tseegh ga, yange i na Yehu zwa ér a “or iyev i awambe a mbayev [mba Aôndo],” a Yesebel haa inya la.—2 Utor 9:7, 25, 26; 1 Utor 21:17-19.

 Nyian ne, or u civir Yehova môm kpa nan nenge num a mba ve hendan a mcivir u mimi la kuru ku kuru ga. Aôndo kaa ér: “Ka Mo je iyev i oron i lu i Yam ye.” (Heb. 10:30) Kpa a gba u mbatamen mba ken Kristu vea er kwagh sha ishimataver er Yehu nahan, ve vea dugh ior mba vea fatyô u hôngor tiônnongo la kera ye. (1 Kor. 5:9-13) Shi hanma or ken tiônnongo cii gba u nana kange ishima ér nana lu paleghaa a mba i dugh ve ken tiônnongo kera la.—2 Yoh. 9-11.

YEHU LUMUN ÉR MA ÔR NANA HENDAN A YEHOVA GA

Mkaanem ma Yehu ôr a Yonadabi, u tile sha mimi la ma tese awashima u lu a mi ve er kwagh u Yehova kaa ér a er ne, ma kaa ér: “Va a mo imôngo, va nenge gbashima wam sha ci u TER.” Yonadabi kpa lumun myer u a yila un la, a unde sha ikyekye i Yehu, a yem vea na ken Samaria. Mba za nyer yô, Yehu ‘er ayom, a awashima u timin mba civir Baal.’—2 Utor 10:15-17, 19.

Yehu yôô ér un ‘ngu a nagh zegenan ku una na Baal yô.’ (2 Utor 10:18, 19) Or u timen sha akaa a ken Bibilo ugen kaa ér “kwagh u Yehu ôr ne lu zwanyohon u sha ayom.” Er ishember i nagh, i i ter ken mkaanem man la “i lu ôron kwagh u ‘nagh ku nan’ jighilii nahan kpa, shi i ôr kwagh u ‘mwoo u wuan’ mba vendan mimi kpaa.” Er Yehu soo ér or u civir Baal môm nana de gbe inya sha iyange la ga yô, a kohol mba civir Baal cii ken iyou i Baal, shi a kaa ve cii ve hua akondo kwaghmôm. Mba been nagh ku nanden kera yô, Yehu na mbautyaav 80 zwa, ve wua mba civir Baal cii. Shi ve yôhôr iyou i Baal kpaa, ve gema i i hingir ahungwa a wanger iyol her, kera lu ijiir i a fatyô u eren mcivir her ga.—2 Utor 10:20-27.

Ka mimi, Yehu yange haa awambe inya kpishi. Nahan kpa, Ruamabera pase kwagh na er a lu or u taver ishima u yange due a tar u Iserael ken ican i ve lu yan sha ikyev i Yesebel kua tsombor na la yô. U ma tor ken Iserael nana er kwagh ne yô, gba u nana lu or u taver ishima, gban uwer sha kwagh ga shi tseen ishima kpaa. Takerada ugen u pasen asember a Bibilo kaa ér kwagh la “lu tom u ican, kpa yange i er u vindi vindi a uwer gban shio. Yange á er zem zem yô, ma i fatyô u been a mcivir u Baal ken Iserael ga.”

Mimi je, u fatyô u nengen er atsan a Mbakristu ve lu tagher a mi nyian la i gbe u vea lu a aeren a Yehu lu a mi la yô. U tesen ikyav yô, aluer se tagher a imeen i eren kwagh u Yehova a vende nahan doo u se er nena? Doo u se taver ishima shi se cia ga, se venda kwagh la inyigh i môm. Aluer ka sha kwagh u mcivir wase yô, mayange se lumun ser ma or nana hendan a Yehova ga.

WA IKYO U ZENDEN SHA ATINDI A YEHOVA

Mkaanem man mase za kuren sha kwagh u a lu icintan hen a vese yô. ‘Yehu pav anibuav mba zenaria mba ve lu ken Betel kua ken Dan la ga.’ (2 Utor 10:29) Or u lu inja er a tsee ishima sha kwagh u mcivir u mimi ne nahan, yange lumun a mcivir u akombo sha nyi gbenda?

Alaghga Yehu yange na jighjigh ér tartor u Iserael due sha ikyev i Yuda kera, nahan gba u ityartor i ihiar ne ia pav sha mcivir kpaa. Sha nahan yô, a za hemen a mcivir u anibuav, sha er ityartor la ia lu her nahan yô. Kpa kwagh ne lu u tesen ér Yehu na Yehova, u yange kôr un tor la jighjigh ga.

Yehova wuese Yehu sha ci u ‘a er dedoo, a er kwagh u a lu vough sha ashe na’ yô. (2 Utor 10:30, 31) Aluer u hide u hen sha kwagh Yehu er sha hiihii la yô, alaghga kwagh ne una kpiligh we iyol shi ishima ia vihi u ker kpaa. Nahan kpa, kwagh ne ngu a ityesen ker sha ci wase. Mayange se nenge nen ikyar i se ye a Yehova la beelee ga. Hanma iyange yô, gba u se tilen a Yehova sha mimi sha u ôron Mkaanem nam shi gbidyen kwar sha mi shi eren msen hen Ter wase u sha la sha gbashima. Sha nahan yô, se wa nen ikyo tsung, se za nen hemen u zenden sha atindi a Yehova a ishima yase cii.—1 Kor. 10:12.

[Ngeren u kiriki u a lu sha peeji 4 la]

Kwagh u Ungeren Mba Yiase Ve Er sha Kwagh u Yehu Yô

Ashighe kpishi mba nyiman akaa ka ve kaa ér ior mba i er kwagh ve ken Ruamabera mbara yange ve lu kpôô kpôô ga. Nahan dugh Bibilo sha yô, se fatyô u zuan a ikyav i tesen ér Yehu yange lu kpôô kpôô je he?

I zua a ngeren mba tar u Ashiria u tsuaa la kuma er utar nahan, mba ve ter tor u Iserael ne sha iti yô. I senge ér môm ken ngeren mban tese Yehu, shin ma ortom na, nan ngurum sha ishigh ki tor u Ashiria, Shalmaneser u sha III, nan ngu sughun un shi nan un icivir. Kwaghngeren u a dondo sha mi la kaa ér: “Ishughun i Yehu (Ia-ú-a), wan u Omri (Hu-um-ri); A nam azurfa man zenaria man tasa u zenaria, man tsua u zenaria, u wan uimondon shimi, u horon shin ityô na, man ayongo a man wain, a zenaria man ubokoti mba zenaria man kuza man gbough ku torough, kua akaa agen a i er sha kon yô.” Yehu lu “wan u Omri” jighilii ga, kpa i yilan ator a yange hemen tar u Iserael sha adondo adondo la, i suur sha Omri , alaghga lu sha ci u mze u iti i Omri za gwa kpishi la kua shi mmaa u a maa Samaria, gartamen u tar u Iserael sha shighe na la.

Ma ikyav shin ngeren ugen u a tese ér icivir i tor u Ashiria a senge ér Yehu yange na un ne lu kwagh u er kpôô kpôô yô, ngu ga. Nahan cii kpa, a ter iti i Yehu kuma kwa tar ken ngeren u i nger sha eev mbu Shalmaneser, man ken yiase i utor mba Ashiria la. Ngeren mban tese ér Yehu, u i er kwagh na ken Bibilo la, yange lu kpôô kpôô je ka u tunan ga.