1, 2. (a) Ka ityom igen i nyi mbakuranilev mba ken Iserael erene? (b) Mbamaren mba er mbakuranilev nahan nena?

MBAKURANILEV mba ken Iserael u tsuaa la yange ve ya ican kpen kpen. Lu oo tseegh taan ve shin wuhe kôron ve ga, kpa i gba u vea kura ilev vev sha u inyamkyume shin orumace a de ker i ga yô. Mbakuranilev yengen iyôngo ve faa faa shi nengen sha i i gbe angev shin i vihi iyol la. Ve hemban veren ishima sha agumaiyôngo sha ci u ve taver iyol er iyôngo i i gande kera la nahan ga.—Gen. 33:13.

² Mbamaren mba ve lu Mbakristu la mba er mbakuranilev kpôô kpôô nahan, mba tesen aeren a mbakuranilev kpa ve lu a mi la. Mba a tom u yesen ônov vev “sha mkôôm man kwaghwan u Ter.” (Ef. 6:4) Tom ne ka u kirikii? Ei! Mbayev mba hemban tagher a mbaaie mba Satan a samber a mi hegen la cii, shi mba nôngon a asaren a ve a iyolough la kpa kpoghuloo. (2 Tim. 2:22; 1 Yoh. 2:16) Aluer u ngu a mbayev yô, u wase ve nena? De se time sha akaa atar a u fatyô u eren sha u kuran ônov ou yô: Ka u fan ve shi tesen ve shi kôôm ve.

3. Mbamaren vea “fa mlu” u mbayev vev tsembelee nena?

³ Orkuranilev u dedoo ka nan yenge iyôngo i nan iyol vighe  vighe sha u nana fa ia lu gbong gbong yô. We kpa u fatyô u eren kwagh nahan. Bibilo kaa ér: “Fa mlu u ikyumiyôngo you.” (Anz. 27:23) Kpa cii man u fa mlu u mbayev ou yô, gba u u time sha gbenda u ve eren kwagh la, man mbamhen vev kua er ishima i lun ve ker la. U er kwagh ne nena? Môm ken igbenda i hemban doon u eren kwagh ne yô, ka u lamen vea mbayev ou faa faa.

4, 5. (a) Ka mbamhen mba injaa mba nyi alaghga vea wase mbayev u lamen a mbamaren gbar gbara? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Ka nyi u er sha u i̱ lu wan wou zange u lamen a wee?

⁴ Mbamaren mbagenev kav ér shighe u mbayev vev ve lu hian a hia la, ka i hemba lun ve ican u lamen a ve. Alaghga mbayev mban vea soo u lun kwagh ve shi a taver ve u pasen mbamhen vev man er i lu ve ken ishima la. Aluer kape mbayev ou kpa i lu la yô, ka nyi i doo u ú ere? De kighir wan wou u nomso shin u kwase wer nana tôô shighe gôgônan nana ôr u akaa a vesen a a ze nan iyol la ga. Kpa i lu shighe u ne lu imôngo, ne lu eren abeerakaa sen la. (Dut. 6:6, 7) Alaghga a gba u ú seer eren tom kpoghuloo, sha er ne gema eren akaa imôngo yô. U fatyô u man ahumbe vea nan imôngo gayô tôôn nan shin mato ningir a mi sha, shin eren anumbe, shin eren ityom igen hen ya vea nan. Mlu u lun imôngo eren akaa nahan ne ngu a na yô ishima i hemba gban mbayev shimi shi ve hemba soon u lamen a we.

⁵ Aluer nahan kpa ka taver wan wou la u lamen a we di ye? Aluer ka nahan yô, kar gbenda ugen kpaa. U tesen ikyav yô, u ma u pin wan wou u kwase wer, ka nyi a tagher a mi ken iyange i nyian la yô, u fatyô u ôron un akaa a we u tagher a mi ken iyange i nyian la. Nahan alaghga ishima a hemba lun un gbar gbar u pasen we kwagh u a tagher mi ken iyange shon la. Shin aluer u soo u fan mnenge u wan wou u kwase sha ma kwagh yô, pine un mpin u una na una hen ér ka kwagh na u lu ôron ga yô. U fatyô u pinen un er azende a na a nenge kwagh shon la. Maa u pine un wer a ôr u kwagh u una fatyô u wan azende a na la.

6. Mbamaren vea tese ér mba a shighe sha ci u mbayev vev shi ve taver u lamen a ve ga nena?

⁶ Jighilii yô, aluer u soo wer mbayev ou ve pase u ishima ve yô, gba u ú tese ve wer u ngu a shighe sha ci ve shi ka ican u lamen a we kpaa ga. Aluer hanma shighe mbamaren mba tesen ér mba a shighe ga yô, mbayev vev vea faan pasen ve mbamzeyol vev ga. Nahan mbamaren vea er nan ve a lu mbayev vev ican u lamen a ve ga? A gba u vea er kwagh a hemba di u kaan sha zwa tseegh tsô ér, “U fatyô u lamen a mo hanma shighe cii” la. Doo u mbayev ou vea kav ér aluer ve ôr u zayol ve kpa u hule kera shin u vihi ishima a za per uwegh ga. Mbamaren kpishi ver ikyav i dedoo sha gbaa ne. Kayla, u a lu anyom 19 la kaa ér: “Me fatyô u ôron terem hanma kwagh cii. Ka mea ôron un kwagh yô, nyerem sha zwa ga, shi erem ijir kpaa ga; ka a kegh ato a mo zulee. Mea been yô, a wam kwagh u hemban lun mo a inja cii.”

7. (a) Ormaren nana fatyô u eren kwagh akuma akuma shighe u nan lu lamen a wan u nan sha ambaakaa er ishiôr nahan nena? (b) Mbamaren vea fatyô u vihin mbayev vev ishima nena?

⁷ Shighe u u lu lamen a mbayev ou sha akaa a a lu ican u lamen a ve sha mi, er kwagh u ishiôr nahan je kpa, wa ikyo sha er u ta ve icin zan zan u za hungur u tesen ve gbenda u vough u vea nenge sha zayol shon ga yô. Ikyav i tesen yô: Tôô ase wer u za hen hôtel ugen u za yan kwaghyan, u gbe ashe shin takerada u i nger akaayan shimi la yô, ka icintan i sha kwagh u kwaghyan u bo tseegh u nenge a mi ye. Alaghga u kar hen ijiir la kera, u za ker hôtel ugen. Mbayev ou vea fatyô u eren imbakwagh ne aluer ve va hen a we ér u wa ve kwagh, kpa u gema u ta a ta ve icin tseegh yô. (Ôr Mbakolose 3:21.) Sha nahan yô, nôngo er hanma kwagh akuma akuma. Gumkwase ugen, mba yer un ér Emily, a  kaa ér: “Mbamaren av ka vea lamen a mo sha kwagh u ishiôr yô, mba eren inja er ishiôr ka kwaghbo ga. Ka ve pase msaanyol u a lu ken u fan kwagh u or shi zuan a or u u vôso la. Kwagh ne wasem, nahan ka i lum ican u lamen a ve sha gbaa ne ga. Jighilii yô, hanma ijende i m ker a or cii, ka m pase ve, m yeren ve ga.”

8, 9. (a) Mbamaren ka vea nyôron mbayev vev sha zwa shighe u ve lamen la ga yô, ka mbamtsera mba nyi ka ve due kere? (b) Ka kwagh u injaa u nyi a dugh ken atô u keghen ato a mbayev ou laa?

⁸ Er Kayla a kaa nahan, u fatyô u tesen wan wou wer u ngu ican u lamen a mi ga sha u keghen ato a na zulee. (Ôr Yakobu 1:19.) Ngô ugen u yesen ônov tswen, iti na ér Katia, a kaa ér: “Ngise la m waan ishima a wan wam u kwase ga. Yange m naan un ian mer a kure kwagh u a lu ôron ga. Ashighe agen m vôr je yô m fatyô u keghen ato a na ga, shi m soo tsô mer a de zem iyol ga. Er hegen m gem inja yô, wan wam u kwase kpa gema. Hembe ungwan mo hegen cii.”

⁹ Kape kwagh u ter ugen, iti na ér Ronald, vea wan na u kwase u a lu hian a hia kpa a lu je la. A kaa ér: “Shighe u wan wam u kwase kaa a mo ér wanyenomso ugen ken makeranta doo un ishima la, ishima vihim pev sha hiihii la. Kpa m gbidi kwar sha gbenda u Yehova a we ishima mbacivir un shi a norom ikyaa a ve ga la yô, m nenge mer hemba doon u me de wan wam u kwase a er ishima na tsô me mase nôngon kôôm un. Doom kpishi er yange m er nahan yô! Lu hiin yam kaven er ishima lu wan wam u kwase ker je ne. Erem ishima na cii yô, hemba lun mo zange u lamen a na sha dooshima. Kwagh u kpiligh iyol yô, un kpa ngohol kwaghwan wam ave ahar. Yange pasem wang ér una gema inja.” Aluer u ngu lamen a mbayev ou faa faa yô, kwagh ne una na u hemba fan mbamhen vev man er ishima i lu ve ker la. Kwagh ne una gema a wase u u hemba lun sha ian i kôôm ve sha akaa a ve tsough u eren ken uma la. *

10, 11. U er nan ve u wase mbayev ou vea undu mimi ga?

¹⁰ Or u nan lu orkuranilev u dedoo yô nan fa ér hanma iyôngo i nan cii ia fatyô u saan ken ikyumiyôngo i nan la. Alaghga ia yem toho u yan ikyua ikyua, maa ia ya a yem ken ica zan zan ia hingir u za undun iyôngo igen la. Imba kwagh ne ia fatyô u eren wanye. Alaghga ujende mba bov shin iemberyolough i sha tindi ga ia mee nan,  nahan nana hii u undun mimi kure kure. (Anz. 13:20) U yange imba kwagh ne u eren nena?

¹¹ Shighe u lu tesen mbayev ou man u nenge a kwagh u a tese ér mba vôron ken jijingi yô, er kwagh sha mi fese. Wase ve ve za hemen u eren aeren a dedoo a ve vanden eren la. (2 Pet. 1:5-8) Shighe u i hembe doon u u er kwagh ne yô, ka ashighe a ne eren mcivir u hen tsombor la. I pase kwagh ne ken Tom Wase ú Tartor u Oktoba 2008, ér: “Mba taver mbayaav asema ér ve er tom ve u Yehova a ne ve la sha inja; gba u vea ver ishima sha u henen Bibilo tsema tsema a icombor ve hanma shighe.” U ngu eren tom a ian ne sha kwaghfan sha er u kura mbayev ou ken jijingi kpa? Fa wer mlu u ken jijingi u mbayev ou ka una hemba gban we kwagh yô, i doo ve a we kpen kpen.—Mat. 5:3; Fil. 1:10.

12. (a) Agumaior zua a iwasen ken Mcivir u hen Tsombor u ve eren hanma shighe la nena? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Ve Wuese Mcivir u hen Tsombor” la kpaa.) (b) We u zua a iwasen ken mcivir u hen tsombor nena?

¹² Nenge ase kwagh u gumkwase ugen, u i yer un ér Carissa la a er sha kwagh u iwasen i tsombor na u zough a mi ken Mcivir u hen Tsombor yô. A kaa ér: “Se cii ka sea tema imôngo sea lamen nahan i doom kpen kpen. Kwagh ne wase se u lun kôôsôô shi eren akaa a dedoo a se hungur a mi ga yô. Terem bundu Mcivir u hen Tsombor sha shighe u se ver la ga. Er a numbu a mi ga yô, kwagh ne taver mo ishima, shi na yô, mo kpa m soo u numben a mi ga. Shi kwagh ne nam ityôkyaa i vesen i nan un icivir mer ngu terem shi ngu hemen mo ken jijingi.” Gumkwase ugen, u i yer un ér Brittney la di kaa ér: “Mcivir u hen tsombor na yô, m hemba ngun kôôsôô a mbamaren av. A tesem ér mbamaren av soo u fan mbamzeyol av shi ve wam ikyo sha mimi. A wase tsombor wase ngu ken mzough shi ngu kangenaa.” Ikyav tese wang ér mcivir u hen tsombor ka gbenda u vesen u wasen we u tesen mbayev ou akaa a ken jijingi shi kuran ve doo doo. *

13. Mbamaren vea er nan ve vea taver wan ve ishima u civir Yehova?

¹³ Or u nan lu orkuranilev u dedoo yô ka nan kôôm iyôngo i nan shi nan kura i sha gbo. Kwagh u vesen u nan we ishima u eren yô, ka u kôôm iyôngo i nan, yemen a i hen ijiir i “toho u doo her” yô. (Esek. 34:13, 14) Er u lu ormaren yô, ka imba awashima u u lu a mi sha kwagh u ken jijingi la ga he? U soo wer u kôôm mbayev ou ve civir Yehova. U soo wer mbayev ou ve lu a mnenge u orpasalmi kpa lu a mi la. A nger wener: “Doom u eren ishima You, Aôndo wam; atindiakaa a Ou ngam ken ishima.” (Ps. 40:8) Agumaior a a lu a imba mnenge ne yô, ka ve tsegha ayol a ve sha ci u Yehova shi ve er batisema. Nahan cii kpa, doo u vea er kwagh ne shighe u ve vese i kom u vea tsua kwagh ne la, shi i sar ve sha mimi u civir Yehova la.

14, 15. (a) Doo u mbamaren mba ve lu Mbakristu la vea lu a awashima u nyi? (b) Wanye nana fatyô u tan akpelan sha kwagh u mcivir u mimi sha ci u nyi?

¹⁴ Kpa aluer ka inja er mbayev ou mba zan ikyura ken jijingi ga, shi alaghga je yô, mba hunan jighjigh u ve ne la di ye? Nôngo Yehova Aôndo a doo ve ishima shi ve lu a iwuese sha hanma kwagh u a er la cii. (Mpa. 4:11) Nahan vea luun sha ian i vea fatyô u tsuan u civir Aôndo a ishima ve yô, maa vea er nahan.

¹⁵ Kpa aluer mbayev ou hii u tan akpelan sha akaa agen di ye? U fatyô u kuran ve shi wasen ve u fan er u civir Yehova la i lu kwagh u hemban doon cii ken uma shi una va ve a msaanyol u tsôron nena? Nôngo fa kwagh u a ne ve ve lu tan akpelan  la. Ikyav i tesen yô, wan wou u nomso venda atesen a Bibilo mimii, shin fe a fatyô u tilen pasen mbakov na atesen ne vangertiôr ga? Wan wou u kwase nyiman kwaghfan u a lu ken atindi a Aôndo la mimii, shin ka a nenge ér huan un shin mbagenev ta un kera?

16, 17. Ka sha igbenda i nyi nahan mbamaren vea fatyô u wasen mbayev vev u geman mimi hingir kwagh ve?

¹⁶ A lu nyi je i ne ve wan wou nan lu tan akpelan sha akaa a ken jijingi kpa, u fatyô u wase nan u been a akpelan shon. Nena yô? Mhen u a wase mbamaren kpishi u fan kwagh u a lu wan ve u nomso shin u kwase ken ishima yô, ka u pinen mbampin mban: “U nenge kwagh u lun Orkristu la nena? Ka mbamtsera mba nyi u zough a mini? Ka akaa a nyi a saa u we? U nenge wer akaa a a saa u la yina sha mbamtsera mba u zough a mi hegen, kua mba i tende zwa u va nan we ken hemen laa? Mbamtsera mban hemba akaa a a saa u la ga he?” Pine nan mbampin mban ken mkaanem ou man sha gbenda u kundu kundu man u ua doo nan yô, i de lu inja er u ngu tôvon nan a tôv ga. Ne nguren lamen yô, u fatyô u ôron Marku 10:29, 30. Alaghga mbayev mbagenev vea kpela hwange hen atô kwatakerada, vea nger akaa a saa ve man mbamtsera mba ve zough a mi la keen man keera. Aluer mba nengen a kwagh u ve nger sha kwatakerada la yô, alaghga kwagh ne una wase ve u nengen a nyityô kwagh u a lu zayol la cii, shi keren gbenda u sôron un kpaa. Aluer gba u se hen takerada u Bibilo Tese man u ‘Dooshima u Aôndo’ la vea mba ve tese isharen la yô, hemba gban hange hange u se hen ityakerada ne vea mbayev asev cii! U ngu eren nahan kpa?

¹⁷ Shighe a karen yô, mbayev ou vea tsua or u ve soo u civir la ayol a ve. De henen wer vea gba nan jighjigh tsô ér we kpa u na jighjigh ga. A gba u vea gema mimi una hingir kwagh ve. (Anz. 3:1, 2) Aluer taver wanye u eren kwagh ne yô, er nan u hide u yem sha atesen a ka i gba u or nana hii nan jighjigh a mi la ga? Wase nan nana hen sha mbampin er mban nahan: “Er nan ve m fe mer Aôndo nguu? Ka nyi i ne m ne jighjigh mer kwagh wam gba Yehova Aôndo ishima sha mimi? M na jighjigh mer atindi a Yehova ngam a mtsera sha ci u nyi?” Tese wer u ngu orkuranilev u dedoo sha u kôôm shi wasen wan wou shin mbayev ou ve nenge er gbenda u Yehova u hembe doon cii yô. *—Rom. 12:2.

18. Mbamaren vea kav Yehova, Orkuranilev u Hembancii la nena?

¹⁸ Mbakristu cica cii soo u dondo ikyav i Orkuranilev u Hembancii la. (Ef. 5:1; 1 Pet. 2:25) Ka mbamaren je i gbe u vea fa mlu u ikyumuile ve ye, ka ônov vev mba ve doo ve ishima tsung la je la. Shi gba u vea er hanma kwagh u ve fetyô cii u wasen ve sha er vea va zua a averen a Yehova a ver sha ci ve la yô. Sha nahan yô, nôngo nen sha afatyô wen cii kura nen mbayev enev sha u zan hemen u tesen ve gbenda u mimi!