Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Za Hemen u Tseen Ishima ken Tom u Pasen Kwagh La

Za Hemen u Tseen Ishima ken Tom u Pasen Kwagh La

TOM u pasen kwagh ka tom u u hembe lun hange hange sha tar nyian cii yô. Er u lu Orshiada u Yehova yô, u nenge wer, tom u geman ior hingir mbahenen ne ka tom u icivirigh je ka u henen a hen ga. Nahan kpa, ashighe agen upania man mbapasenkwagh ka ve tagher a mbamtaver mba ka ve na i lu ve ican u zan hemen u tseen ishima ken tom u pasen kwagh ne yô.

Ka nyi ia wase u ve u za hemen u tseen ishima ken tom u kwaghpasene?

Ka i taver mbapasenkwagh mbagenev kpishi u zuan a ior mba vea lam a ve, shighe u ve dugh kwaghpasen u sha uya uya la. Shi adooga ior kpishi vea lu hen ya ga. Shi zum u ve kohol ior hen uya vev je kpa, alaghga kwagh a gba ve sha loho u dedoo ga, shin vea vihi ishima je kpaa. Mbapasenkwagh mbagenev mba a zege haregh u pasen kwagh, u ior ve keghen ato a loho u dedoo her yô; kpa ishima ka nyian ve ér vea fatyô u pasen hanma or u hen haregh ve la loho u dedoo ga. Kpa mbagenev di ndera eren tom u pasen kwagh ne anyom imôngo, kpa mkur u tar ne ngu a va ga, nahan iyol hingir u kpen ve.

Doo u a kpiligh se iyol er ior mba Yehova cica cii ve tagher a akaa a turen ishimatseen i ve lu a mi ken tom u pasen kwagh laa? Ei. Kera ga je kpa, er se lu pasen loho u waren uma, u sha kwagh u mimi u Aôndo, ken tar u u lu sha ikyev i “Orbo,” Satan Diabolo ne yô, se ver ishima ser se tagher a mbamtaver ga he?—1 Yoh. 5:19.

A lu nyi mtaver je u tagher a mi ken tom u pasen loho u dedoo ne kpa, lu a vangertiôr wer Yehova una wase u sha er u hemba un yô. Nahan kpa, ka nyi u fatyô u eren sha er u seer lun a ishimatseen ken tom u pasen kwagh laa? De se time sha mbamhen mbagenev mba i dugh a mi yô.

TESEN MBAPASENKWAGH MBAHEV

Hanma inyom yô, ka i er ior udubu imôngo batisema ve hingir mbashiada mba Yehova. Aluer u sember tseghan iyol you sha ci u Aôndo shi i er u batisema sha u mirin we shin mnger yô, u fatyô u henen kwagh hen mba ve er tom u pasen kwagh anyom a kar imôngo la. Shi aluer u ngu orpasenkwagh u Tartor anyom kar imôngo yô, u fatyô u tesen mbapasenkwagh mbahev mba u dugh kwaghpasen a ve la kpa? U er nahan yô, u zua a mkom.

Yesu yange fa er gba u a tsaase mbahenen nav, sha er vea fatyô u tesen mbagenev tsembelee yô, nahan a tese ve er vea pase kwagh yô. (Luka 8:1) Nyian kpa, gba u a tsaase mbahev sha er vea fatyô u eren tom u pasen kwagh la tsembelee yô.

Doo u se gba tôôn tsô ser, er orpasenkwagh u he nan lu duen kwaghpasen yô, nana fa u tesen ior kawgh ga. Gba u orpasenkwagh u lun ishima legh legh nana tsaase nan sha dooshima. Orpasenkwagh u nan tse ken tom u pasen kwagh la nana tese orpasenkwagh u he la (1) u wan iyol shi karen iyol cii man duen kwaghpasen ye, (2) er nana hii iliam a orya shin orkarengbenda yô, (3) er nana na or takerada shin magazin yô, (4) er nana hide a za sôr or u nan soo u seer fan kwagh u Bibilo yô, man (5) er nana hii Bibilo i henen vea or yô. Aluer orpasenkwagh u he la nenge er orpasenkwagh u nan tse ken tom u pasen kwagh la nan lu tesen ior, nahan nan dondo gbenda u tesen ior la yô, nana hingir u fan ityesen tsema tsema. (Luka 6:40) Shi a doo orpasenkwagh la kpishi er nan lu vea or u nana fatyô u wasen nan, shighe u i gbe u nana er nahan yô. Aluer orpasenkwagh u nan hembe tsan ken tom u pasen kwagh la nan wuese orpasenkwagh u he la shi nan na nan mbamhen mba vea wase nan kpa, a lu orpasenkwagh u he la a inja kpishi.—Orpa. 4:9, 10.

LAMEN VEA OR U NE DUGH KWAGHPASEN IMÔNGO LA

Er alaghga u nôngo kwagh kpoghuloo wer u lam a mbayaav nahan kpa, ashighe agen yô, ka iliam you vea or u ne dugh kwaghpasen imôngo la ia hemba lun we a inja cii ye. Umbur wer, Yesu yange tindi mbahenen nav ér ve za pase kwagh iorov “uhar uhar.” (Luka 10:1) Er ve lu pasen kwagh imôngo yô, vea fatyô u taver ayol a ve asema shi wasen ayol a ve kpaa. Ka sea due kwaghpasen vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev yô, se zua a ian i ‘taver asema ayol a ase.’—Rom. 1:12.

Ka akaa a nyi nahan ne fatyô u lamen sha mini? Ma kwagh u doon tsung sember eren mô wenee? U sember zuan a kwagh u doon we ken kwaghhenen wou u sha tseeneke shin u hen tsomboroo? Yange u ungwa ma kwagh ken mkombo u taver we ishima yôô? Ashighe agen yô, adooga u due kwaghpasen vea or u ú fe nan tsembelee ga yô. U fa gbenda u yange nan fa mimi kpa? Lu nyi i na ve nan na jighjigh ér ka nongo u Yehova je nee? Ka aan a tom nan zough a mi, shin akaa a doon a nyi a er nana? U fatyô u ôron nan akaa a doon a a er u la. Ior mba se pasen ve kwagh la vea lumun loho wase shin vea venda kpa, aluer u due kwaghpasen vea or yô, ne fatyô u “wasen . . . ayol a en.”—1 Tes. 5:11.

LU A IEREN I HENEN KWAGH SHA TSEENEKE WOU

Aluer se mba a ieren i henen kwagh sha tseeneke wase yô, se za hemen u tseen ishima ken tom u pasen kwagh la. “Wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” ka a gber ityakarada sha atineakaa kposo kposo, a se fatyô henen yô. (Mat. 24:45) Atineakaa a se fatyô u henen sha er se ya kwaghyan u ken jijingi la nga kpishi. De se time sha itinekwagh i dedoo i or a fatyô u henen kwagh sha mi la ken ikyav i môm: Er nan ve tom u pasen loho u Tartor ne u lu hange hange yumu? I pase atôakyaa ken ngeren u kiriki u a lu sha peeji u sha 16 la.

Aluer u time sha atôakyaa a i pase ken ngeren u kiriki la yô, ishima a taver we, nahan u za hemen u pasen kwagh sha ishimatseen. Er nan u tôv sha kwagh ne ken kwaghhenen wou sha er u fa atôakyaa a i ne la ga? Maa gbidye kwar sha atoakyaa ne shi nenge ape Bibilo i sue atoakyaa shon yô. Aluer u er nahan yô, u seer tseen ishima ken tom wou u pasen kwagh la je ka u tunan ga.

KEGH IYOL U DONDON MBAMHEN MBAGENEV KPAA

Hanma shighe yô, nongo u Yehova ka u na se kwaghwan u una wase se se seer fan u eren tom u pasen kwagh ne yô. U tesen ikyav yô, dugh kwaghpasen u sha uya uya la kera kpa, se fatyô u pasen ior kwagh sha u ngeren ve washika shin sha telefon shin pasen kwagh sha gbenda shin sha ajiir a ior ve memen her la shin shighe u ian i dugh la shin sha ajiir a eren kasua. Shi se fatyô u sôron akaa ken uma wase sha er se za pase kwagh sha ajiir a i fe eren tom u pasen kwagh her ga la.

U kegh iyol u dondon mbamhen mbagenev kpa? U kar u eren tom a mbamhen mba shon kpa? Ior kpishi mba ve er nahan yô, kwagh u a dugh ker la doo ve kpishi. Nenge ase akav atar.

Ikyav i hiihii la ka sha kwagh u yange i ôr ken ngeren ugen ken Tom Wase ú Tartor ugen sha kwagh u or a er ve nana hii Bibilo i henen a ior yô. Anmgbian u kwase ugen, iti na ér April, yange kaa a kasev utar mba ve eren tom ijiir i môm ér, un soo u henen Bibilo a ve. Ve utar cii ve lumun ér a hen Bibilo a ve shi ve hii u zan mbamkombo mba tiônnongo, nahan kpiligh un iyol shi doo un kpaa.

Ikyav i sha uhar la di ka sha kwagh u nan ior umagazin. I taver se ishima ér se ker ior mba hen haregh wase, mba atineakaa a ken umagazin asev vea doo ve u ôron la se na ve umagazin mban. Ortamen u sôron atôônanongo ugen ken tar u Amerika kaa ér, un na umanija mba teen utaya mba hen haregh ugen Awake! ugen u a lu a ngeren ugen sha kwagh u utaya yô. Shi un vea kwase na yange ve za na mbatwerev mbagenev mba hemban iorov 100 mba ve lu hen ningir na la Awake! ugen u lu a itinekwagh ér “Understanding Your Doctor” la. Ortamen u sôron atôônanongo la kaa ér: “Ior mba hen ijiir la yange ve ngôôr fan se man ityakerada i se naan ve la ga. Ka sea seer fan ior mba sha ajiir ne yô, shi se seer hiden za sôron ve.”

Ikyav i sha utar la ka sha kwagh u kwaghpasen u sha telefon. Anmgbian u kwase ugen u i yer un ér Judy yô, yange nger afishi a shin itine washika sha u tesen er un lu a iwuese sha ishimataver i un zough a mi sha kwagh u kwaghpasen u sha telefon la yô. Anmgbian u kwase ne kaa ér, ngô na u a lu anyom 86, shi a lu a iangev kposo kposo la ka a shi pasen ior kwagh sha telefon. Kwagh ne na yô, a hii u henen kwagh vea kwase ugen u lun anyom 92 sha telefon, nahan saan un iyol tsung!

Mbamhen mba pasen kwagh a mi, mba ka i due a mi ken ityakerada yase la ka ve wase kpishi. Nahan yô, er tom a mbamhen mban! Aluer u er tom a ve yô, vea wase u u za hemen u zuan a msaanyol shi tseen ishima ken tom wou u pasen kwagh la.

TSUA AKAA A U WE ISHIMA U EREN LA AKUMA AKUMA

Se mba fe mzehemen ken tom wase u pasen kwagh la sha ityakerada i se ne ior ken won shin sha iyenge i ior mba se henen Bibilo a ve la, shin sha iyenge i ior mba se wase ve ve hingir Mbashiada mba Yehova la ga. Kera ga je kpa, dugh tsombor u Noa sha yô, ka iorov ume Noa yange wase ve ve hingir mbacivir Yehova? Nahan kpa, Noa za ikyura ken tom na u pasen kwagh la je ka u henen a hen ga. Kwagh u a hembe lun kwagh u vesen yô, ka u se civir Yehova sha jighjigh.—1 Kor. 4:2.

Mbapasenkwagh u Tartor kpishi nenge ér, gba u vea tsua akaa a ve we ishima u eren la akuma akuma ve, a maa ve iyol u pasen kwagh sha gbashima ye. Akaa a or we ishima u eren la aa fatyô u wan nyi man nyi kere? I due a mbamhen mbagenev kpuaa ken ngeren u kiriki u a lu ken imese shin inya ne.

Sôn Yehova a wase u sha er u fatyô u zan ikyura ken tom u pasen shi ua lu u a iwasen yô. Aluer u kure awashima wou la yô, u zua a mkom shi a saan we iyol sha ci u u fa wer, u ngu eren kwagh u u fetyô cii ken tom u pasen loho u dedoo ne.

Sha mimi yô, u pasen loho u dedoo la ka kwagh u ican kpishi. Nahan kpa, akaa nga a u er ve u lu or u tseen ishima ken tom u pasen loho u Tartor la yô. We vea or u ne dugh kwaghpasen imôngo la, taver nen asema ayol a en shi lu a ieren i henen kwagh sha tseeneke wou shi dondon mbamhen mba wanakiriki u jighjigh a duen a mi ken ityakerada yase la shi tsua akaa a u we ishima u eren la akuma akuma. Kwagh u hemban cii yô, umbur wer Aôndo na u ian i vesen i yôôn loho u dedoo ne sha ci u u lu Orshiada na yô. (Yes. 43:10) Aluer u za hemen u tseen ishima ken tom u pasen kwagh yô, u zua a msaanyol kpishi!