Kura Iyol You Sha Ikyev I Ujijingi Mba Bov

JAMES yange vese ken icile i Malaita, ken tar u Solomon Islands. I tese un u civir ujijingi shighe u lu iyev la je. James kaa wener, “ma shighe môm tsô ishima kaam ér m̱ zamber a ujijingi ve bula mbagenev sha ci wam ga, nahan kpa m na jighjigh mer aluer ka or ape zuan a msaanyol yô, saa nana eren rarafono [aeren a uter a keren iwasen hen ujijingi] sha er nana kura iyol i nan sha ikyev i mbaihyomov yô.”

Ior mba ken tar u Solomon Islands na jighjigh ér ujijingi vea fatyô u wasen or shin bulan nan er ajiir agen sha tar kpa ior kpishi ve ne jighjigh nahan. Jighilii yô, ior mba lamen zwa u Melanesia kpishi soo kwagh u ujijingi mba í senge ér mba wasen ior la je gande, nahan mba cian ve a cia ga.

Ior mba ken tar la mba eren akaa kposo kposo a a tese ér ve na akaa a ujijingi ve eren la jighjigh yô. U tesen ikyav yô, shighe u James lu iyev la, kasev mba hen angar na vea ungwa imo i annyon u i yer ér korokoro la yô, ve yevese a mbayev vev ve za ta ken ayou. Sha ci u nyi? Ve na jighjigh ér annyon la ka una er imo yô, tese ér ujijingi mba bov mba sôôn tamben or.

Ior mbagenev hen angar la ka ve ver iwen igen i pupuu sha ityough ki hunda iyough ve. James kpa ka kwagh u eren je ne. Yange na jighjigh ér iwen ne ngi kor ior sha ikyev i ujijingi mba bov. Shi James yange una yar tom man una ya kwagh atetan yô, a sange avur a kwaghyan la cica cii á haa ken ikpa, una kurun cii yô, á za haa kera. Yange eren nahan sha ci u yange na jighjigh ér orakombo nana fatyô u kuran avur a kwaghyan la tamben un a mi.

Alaghga mba eren akaa a se ter sha heen ne hen ijiir yough nahan vough ga. Kpa adooga we kpa ú nenge wer doo u ú dondo aeren a ityô you sha er u kura iyol you sha ikyev i ujijingi mba bov yô. Alaghga u na jighjigh wer aluer ú dondo a yô, aa kura u.

Aluer u lumun a Bibilo yô, se fa keng ser ka u ape fan kwagh u Bibilo i ôr sha mbampin mba ve lu heen ne: (1) Ujijingi mba bov vea fatyô u bulan we nena? (2) Aluer u ngu dondon aeren a ityô you agen yô, aa wa u a wa sha ikyev i ujijingi mbanaa? (3) U kura iyol you sha ikyev i ujijingi mba bov sha mimi, man kwagh ne una na u msaanyol nena?

Er Ujijingi mba Bov Ve Bulan Ior Yô

Bibilo pase wang ér ujijingi mba bov ka ujijingi mba mbakpenev ga. Mkaanem ma Aôndo  kaa ér: “Mbaumav fa er vea kpe yô, kpa mbakpenev yô, fa ma kwagh ga, kera mba a ma injar kpaa ga.” (Orpasenkwagh 9:⁠5) Sha mimi yô, ujijingi mba bov ka mbatyomov mba hemban ato mba ve kohol Satan, ve lu nôngon ér vea tsugh uumace la.​—⁠Mpase 12:⁠9.

Ruamabera pase wang ér gba u se kura ayol a ase sha ikyev i ujijingi mba bov. Apostoli Paulu yange nger Mbakristu mba ken Efese washika ér: “Kera ka awambe man inyam se lu nôngon ityav a ve ga, kpa ka . . . ujijingi mba aferev mba sha ajiir a Sha.” Apostoli Peteru di ôr se kwagh u Satan Diabolo, tor u ujijingi mba bov cii, ér “ngu zenden er begha u tan kume nahan, keren or u una ya yô.”​—⁠Mbaefese 6:12; 1 Peteru 5:⁠8.

Gbenda u vesen u Satan a bulan ior yô, ka sha u tsughun ve shi bumen ve, gayô meen ve sha u ve er akaa a vihin Aôndo ishima. Bibilo kaa ér Satan “ka a gema iyol na er ka ortyom u iwanger nahan.” (2 Mbakorinte 11:14) Bumen ior ér un ngu jijingi u nan ve mkor, kpa sha mimi yô, awashima na ka u bo. Satan pir ior ashe a asema sha u ve de fe mimi sha kwagh na ga, shi ve de fe mimi sha kwagh u Aôndo kpaa ga. (2 Mbakorinte 4:⁠4) Er nan a tsughun ior jimi?

Satan soo civir hemba cii, á soo ér ior ve civir un, a̱ lu sha mlan shin a̱ lu sha mlan ga kpaa. Zum u Yesu, Wan u Aôndo lu shin tar la, Satan soo ér, a̱ “gure inya, [a̱] civir” un. Yesu kaa a na ér: “Yem kera, Satan, gadia i nger er: Civir Ter, Aôndo wou.” (Mateu 4:​9, 10) Yesu lumun u eren kwagh môm u una tese ér un ngu wan iyolna sha ikyev i Satan, nahan civir un ga.

Ka Yehova a lu jijingi u hemban agee sha won cii ye, nahan mayange una de ér i̱ bula mba ve ongo imo na la gbekeke ga. (Pasalmi 83:18; Mbaromanu 16:20) Kpa aluer se soo u eren ishima i Yehova Aôndo, er Yesu kpa yange er nahan yô, gba u se palegh u eren nyityôkwagh i ia tese ér se wa ayol a ase sha ikyev i Satan shin azôv a na shi se mba civir ve cii. Sha nahan yô, doo u se fa aeren a ityôô a i eren sha u civir ujijingi mba bov la. U fa aeren ne nena?

Fa Aeren a Ityôô Aa a Lu sha Ishima i Aôndo Ga La

Yehova Aôndo yange ta Mbaiserael, ior nav mba ngise mbara icin gbang gbang ér mayange ve de dondon aeren a akuraior a a wa ndor a ve la ga. A kaa a ve ér: “I̱ de zough a . . . or u kpehen ishor, shin or u eren ahir, shin or u pasen uivande, shin or u lamen ishor, shin or u yangen akombo [ken a we ga].” Bibilo ôr kwagh u or u nan dondo aeren ne yô, ér: “Hanma or u nan eren akaa angan cii, nan ngu TER kwagh u ihôngorough je.”​—⁠Duteronomi 18:​10-12.

Nahan yô, aluer u soo u nyôron iyol ken aeren a hen ijiir you yô, pine iyol you mbampin mban: Ieren ne i̱ taver ior asema u nan jighjigh ér aluer ma inyon er imo shin ve tagher a ma kwagh hen gbenda yô, kwaghbo shin kwagh u dedoo una er ve shinii? Ieren i ityô yam ne tese ér akaa a lun a uma ga nga a tahav mbu kuran ioro? Kwagh u ior av ve eren la wa ahir a eren tamben or kua u lun a kurayol kpaa? Ityô yam ka ia eren kwagh ne nahan, i gba u vea na ma jijingi icivir, a kera lu Yehova gayô Yesu, u i tsough un a lu angahar a Yehova la gaa?​—⁠Mbaromanu 14:11; Mbafilipi 2:​9, 10.

Doo u ú venda aeren aa á taver ior asema u eren akaa ne cii la. Sha ci u nyi? Aôndo yange na apostoli Paulu mkaanem man nger, ér: “Ne fatyô u yan sha tebur u Ter kua sha tebur u ujijingi mba bov la kpaa ga.” A ta icin gbang gbang ér, mba i lu ve ape eren ishima i Aôndo kua i ujijingi mbagenev kpaa la, mba eren kwagh u ‘bamen Ter ér, A̱ er iyuhe.’ (1 Mbakorinte 10:​20-22) Yehova Aôndo soo ér se civir un tswen shi ka un tseegh a kom u se civir ye.​—⁠Ekesodu 20:​4, 5.

Shi hen ase sha mpin ne kpaa: Ieren i ityô you la i̱ tese ér or nana fatyô u eren kwagh u nan soo cii kpa, ka kwagh gaa? U tesen ikyav yô, idya man ijimba i eren ka tindi u ​—⁠peren sha ajiir kpishi, man Bibilo kpa venda⁠—⁠aeren ne. (1 Mbakorinte 6:​9, 10) Nahan kpa, ken ityar igen i í lu ken ityeku i Pacific la yô, aluer wanyekwase senge ér i “na nan kwa-ndor,” *  inja na yô i kôr nan sha icigh ve i yav a nan yô, nan er kwaghbo ga.

Nahan kpa, Bibilo kaa ér akaa a se eren la cii, Aôndo una pine se kwagh sha mi. (Mbaromanu 14:12; Mbagalatia 6:⁠7) U tesen ikyav yô, Ifa, kwase u hiihii la, yange nenge ér ka Satan a tsugh un ve un hembe Aôndo ato a na imôngo ye. Ifa kaa ér: “Ka iyô, i tsughum, ve m ye ye.” Nahan kpa, Yehova na Ifa ibo sha ieren na ne. (Genese 3:​13, 16, 19) Se kpa, Aôndo pin se kwagh sha aeren a ase.​—⁠Mbaheberu 4:⁠13.

Kanyi i Gbe u Ú Eree?

Aluer u soo u eren ishima i Aôndo shi dondon akaawan a Bibilo yô, gba u ú er kwagh u ú fetyô cii sha er ú kura iyol sha ikyev i Satan man azôv a na yô. Ken derianyom u hiihii la, ior mbagenev mba lun a ishima i mimi ken gar u Efese, ver ikyav i dedoo sha kwagh ne. Yange ve soo u kera lun sha ikyev i ujijingi mba bov ga, nahan ve kohol ityakerada ve i ahir cii ve “nande sha ishigh ki ior cii.”​—⁠Aerenakaa 19:⁠19.

Cii man ve nande ityakerada ve yô, “ve va, ve va lumun kwaghbo ve, ve va pase aeren a ve” cii. (Aerenakaa 19:18) Akaa a Paulu tese ve sha kwagh u Kristu la yange kôr ve sha mtema kpen kpen, nahan ve nande ityakerada ve i ahir la. Heela tseegh ga, ve de aeren a uter vev la kpaa.

Sha mimi yô, alaghga a lu se ican kpishi u undun aeren a uter asev. James, or u se vande ôron kwagh na ken ngeren ne la kpa, yange lu un ican. Yange hii u henen Bibilo a Mbashiada mba Yehova, man kwagh u lu henen la doo un kpishi. Nahan kpa, za hemen u eren rarafono. Yange hen sha kwagh ne gbaang yô, á nenge ér, er un lumun a uityendezwa mba Yehova cica cii nahan kpa, doo u una za hemen a aeren a ityô na sha er una kura iyolna sha ikyev i mbaihyomov nav yô.

Kpa kanyi yange i wase James gema mnenge na nee? A kaa ér: “Yange m er msen hen ​—⁠Yehova mer a̱ kuram, shi a̱ wasem me suur sha a na. Shi m de aeren a ityô yam a kwagh u mbaimev la kpaa.” Yange de nahan, kwaghbo tser un shinii? James kaa ér, “mayange ga, kwagh ne gema wasem u seer suur sha Yehova cii. M nenge er Yehova á hembe lun ijende yam hegen cii yô.” Jighilii yô, James ngu eren tom u pasen kwaghaôndo sha hanma shighe la ka anyom ataankarahar je ne, ngu wasen mbagenev u henen akaa a Bibilo i tese la.

U nenge wer doo u ú dondo ikyav i James la ga he? Hen sha aeren a ior mba hen tar wou la, nahan yar tom a “mkav” wou, tôv nenge aluer nga sha “ishima i Aôndo” yô. (Mbaromanu 12:​1, 2, NW ) Ú eren nahan cii yô, tsoghol ishima de aeren aa á bende sha kwagh u mbaimev la cii. U er nahan yô, fa tsô wer Yehova una ‘lumun we,’ una kura u kpaa. (2 Mbakorinte 6:​16-18) Nahan u nenge a mimi u kwagh u Bibilo i kaa ér: “Iti i [Yehova] ka gôgôyou u ​—⁠taven u taver, orperapera ka nan yevese nan ta kimi, nan war” la, er James kpa a nenge a mimi u mkaanem man nahan.​—⁠Anzaakaa 18:⁠10.

[Ngeren u shin kpe]

[Foto u sha peeji 15]

“Korokoro”

[Credi Line]

I zua a foto ne sha ikyev i Dr. Bakshi Jehangir

[Foto u sha peeji 15]

Wankwase u kiriki ngu sangen avur a kwaghyan a a hee hen inya yô, sha er or nana va kura a nana za tambe orgen a mi ga yô