Ka Anyighe Mimi?

“Nyôôso ibaver i ú nger sha kwagh u aikyôr wou la kpuaa, tsô u kera lu a zayol ga.”

“Ka doon u ôron mbangohol kpandegh hanma kwagh ga.”

“Aluer or kôr u ga yô, ka cii la.”

“Saa u yam keng ga, u fatyô u zuan a mi gbilin.”

ALAGHGA ior mbagenev vea wa u kwagh sha akaa a inyar, vea ôr kwagh una za nahan. Mbagenev yô, ka inja er mba a igbenda i sha ayom i “sôron” hanma mzeyol cii nahan. Kpa mpin gema ngu sha kwagh ne ér, ka hanma gbenda u sôron mbamzeyol mban cii u lu u mimi yee?

Anyighe ngee nyian kpishi je yô, ior gema nengen aie man likici kua iv ér ka igbenda i dedoo i waren mtsaha, shi zuan a inyaregh shin mzehemen. Ashighe kpishi, ior mba zan ati ka ve ver mbagenev ikyav i bo sha u eren kwagh sha anyighe. Ken inyom i 2005 man 2006 la anyighe man igbenda i yan inyaregh seer kpishi ken tar ugen ken Yuropa. Man kwagh ne lu di mbaanyighe mba ikyoogh ga mba ior mbagenev ve kaan ér ka “asorabo a kiriki” la tsô ga. Mbahemenev mba patii man mba eren ikpenga i vesen mba ken tar la kpa lu eren ityakerada i been makeranta i mimi ga sha u vea zua a mzehemen ken ityom ve yô, man alaghga kwagh u ve er ne yange una kpiligh mbagenev iyol ga cii.

Er anyighe a ngee ken tar nahan kpa, ior kpishi soo ér vea eren kwagh sha mimi. Alaghga u ngu môm ken ambaaior la. Alaghga Aôndo doo u ishima, nahan u soo u eren kwagh sha ishima na. (1 Yohane 5:3) Alaghga a lu u ken ishima er lu apostoli Paulu nahan; yange nger ér: “Se fa dedoo ser, se mba a imo i dedoo ken ishima, sar se u zenden tsembelee [shin “eren kwagh sha mimi,” NW] sha akaa cii.” (Mbaheberu 13:18) Sha nahan yô, nenge ase akaa agen a aa fatyô u karen isharen i or lu a mi i “eren kwagh sha mimi sha akaa cii” la. Shi se time sha akaawan a Bibilo agen a aa wase se zum u se tagher a akaa a karen isharen yase i eren kwagh sha mimi la yô.

Aluer Aikyôr Er yô, Ka An Nana Kimbi Kwagh u A Vihi Laa?

Wankwase ugen, u i yer iti na ér Lisa * yô, lu nahan mato iyange igen, maa uwegh za kar un, nahan za zua vea mato ugenegh. Or môm vihi iyol ga, kpa umato mba uhar mbara cii vihi. Ken tar na yô, agumaior a lun aderaba nga hembe kimbin ikyômpeni i ishiôlansi inyaregh sha mato, shi hanma kwa u gumor ka nana er aikyôr yô, i seer inyaregh ki i gbe u nana kimbin la. Shighe u Lisa lu nahan mato shon la, Gregor, anmgbian na u vesen ugen lu vea na, nahan ijende ve igen wa ve kwagh ér ve̱ kaa ér ka Gregor a nehe mato la ye. Sha nahan yô, a kera gba u Lisa una kimbi kômpeni u ishiôlansi inyaregh kpishi ga. Ka inja er gbenda u yange ve soo u sôron mzeyol ne doo nahan. Nahan Lisa er nena?

Ikyômpeni i ishiôlansi ka i tôô inyaregh ki mbakpengav vev ve kimbin ve la ve kimbi ior mba ve er aikyôr a akaahendan a ve yô. Nahan  aluer Lisa dondo kwaghwan u ijende na la yô, a gba u mbakpengav mbagenev mba kômpeni u ishiôlansi na la vea seer kimbin inyaregh sha aikyôr na la. Una lu nan ripoti i aiegh shi una lu iin mbagenev kpaa. Or u nan tsugh kômpeni u ishiôlansi sha er ua hemba kimbin nan inyaregh sha ma aikyôr u nan er la kpa, nan ngu nyighen shi iin mbagenev kpaa.

Alaghga mbagenev vea cia u nyighen ior sha imba gbenda ne sha ci u a va ya ve zwa ijirigh. Kpa Mkaanem ma Aôndo pase ityôkyaa i hemban doon cii i í gbe u se palegh anyighe yô. Tindi môm ken Atindi a pue la kaa ér: “De iin ga.” (Ekesodu 20:15) Apostoli Paulu kimbir ôron Mbakristu tindi ne ér: “Or u iin nana̱ de kera shi iin ga.” (Mbaefese 4:28) Aluer u ngu dondon Mkaanem ma Aôndo sha ikyaa i ishiôlansi kpaa yô, u palegh u eren kwagh u Aôndo a vende yô. Shi u tese icivir man dooshima u ú lu a mi sha mbawanndor a we man tindi u Aôndo la.—Pasalmi 119:97.

“Na Nen Shisar Akaa a a Lu a Shisar Yô”

Peter ka orkpenga. Ortom na u a nengen un sha inyar la wa un kwagh ér a̱ kaa ér un “yam” anar ugen u taver ishe kpishi un wa ken kômputa sha er gomoti una pande inyaregh ki a te kpandegh la yô. Kwagh u Peter a yam la ka kwagh u taver ishe kpishi, u ganden kpenga na ken inya ga. Shin er kwagh u Peter a yam la a taver ishe imba la ga nahan kpa, alaghga gomoti una tôv a fa aluer a yam anar shon u a senge ér un yam la mimi ga. Er i lu gomoti una pande Peter inyaregh ki kpandegh yô, una hemba lun a inyaregh hen shighe la. Nahan doo u una er nena? Kanyi ia wase un u tsuan kwagh u una eree?

Apostoli Paulu yange kaa a Mbakristu mba sha ayange a na la ér: “Hanma or u uma nana̱ ungwan imo i tahav mbu nan lu mbu sha ikyev la, . . . Kimbi nen hanma or kwagh u a lu u á kimbi nan la, orngohol kpandegh yô, i̱ ta nan kpandegh,  or u saven kpaa i̱ lumun nan u saven.” (Mbaromanu 13:1, 7) Mba i sar ve u Aôndo a̱ lumun ve la cii yô, mba te hanma kpandegh ku gomoti á kaa ér ve ta cii. Nahan kpa, aluer tindi u tar wou na ian ér i̱ pande inyaregh ki ior mbagenev shin ikpenga igen i te kpandegh la yô, u fatyô u kaan wer i pande u imba inyar la aluer u kuma u a pande u ki er tindi u tar wou a tese la yô.

De shi se nenge ikyav igen i sha kwagh u kpandegh ku tan. I tôô David tom u kapinta ken kômpeni ugen hen gar ve. Kpa azende a na man mbawanndor a na mbagenev kaa ér a̱ er ve kapoodu man mkam ma ken iyou, nahan ka una yar a kur yô á gba eren tom ne. Ve kimbi un inyaregh kpishi hemba kwagh u i kimbin un hen ijiirtom na la, kpa ve gema ve soo ér a̱ er tom ne ving, gomoti a de fe kwagh sha mi ga. Nahan yô, gomoti fa kwagh u tom u a lu eren la ga, shi kpandegh kpa te ga. Ior kpishi nenge ér kwagh u a lu eren ne doo, gadia ior mbagenev zua a mtsera sha tom na ne. Kpa er i sar David u eren ishima i Aôndo yô, doo u una nenge tom u eren a mfe u gomoti shio ne nena?

Shin er alaghga a kôr or u nan eren tom sha imba gbenda ne ga nahan kpa, nan ngu tan gomoti kpandegh ku ma nan te sha tom shon ga. Yesu wa se tindi ér: “Na nen Shisar akaa a a lu a Shisar yô, Aôndo kpaa na nen Un akaa a a lu a Aôndo yô.” (Mateu 22:17-21) Yesu yange ôr kwagh ne sha er una kôôm mhen u mba ungwan kwaghôron na lu a mi sha kwagh u kpandegh ku tan yô. Mbahemenev mba gomoti, mba Yesu yila ve ér Shisar la, nenge ér gomoti ngu a ian i ngohol kpandegh hen ior. Sha nahan yô, mbadondon Yesu mba nengen kpandegh ku tan cii ér ka kwagh u Ruamabera a kaa ér ve eren yô.

Ikyaren i Iin

Wankwase ugen ken kôleeji, iti na ér Marta, ngu wan iyol i ngeren ikyaren i been makeranta. A hen kwagh kpoghuloo, gadia gba u una ya ikyaren ne keng ve, alaghga una zua a tom u dedoo ye. Mbayevmakeranta mbagenev mba ken kelase na kpa wa iyol sha ikyaren ne, kpa ve wa iyol sha gbenda ugen kposo. Ve wa iyol u iin ikyaren ne sha anar u i yer ér peja la man kakuletô u ve vande ngeren akaa ker kua hanseeti sha er vea ya i keng yô. Doo u Marta una er kwagh u “hanma or” nan lu eren ne, sha er una ya ikyaren ne tsembelee yôô?

Er anyighe a dumbur yum yô, ior kpishi nenge ér anyighe ka kwaghbo ga. Ka ve kaa ér, “aluer or kôr u ga yô, ka cii la.” Kpa Mbakristu mba mimi lumun a imba mhen ngula nahan ga. Alaghga tica nana kôr mba ve lu iin ikyaren la ga, kpa or ngu u nan lu nengen kwagh u ve lu eren la yô. Yehova Aôndo fa kwagh u se eren yô, shi una va pine se kwagh sha mi. Paulu nger ér: “Ma kwagh u i gbe sha won kpaa ngu myer sha ishigh Nagh ga, akaa cii nga gbar gbar, i tar a tar a kpaa sha ashe a Wen u kwagh a zough se a Na la.” (Mbaheberu 4:13) Er se fe ser Aôndo ngu nengen kwagh u se eren, sha ci u á soo ér se er kwagh u dedoo yô, doo u kwagh ne una taver se ishima se palegh ikyaren i iin, shin u nenge nahan ga?

A Lu We Yô, U Er Nena?

Lisa man Gregor man Peter man David kua Marta yange ve nenge ikyaa i ve tagher a mi la ér  ka beerkwagh ga. Ve er kwagh sha mimi, nahan ve za hemen u lun a imoshima i dedoo kua inja i mimi kpaa. We u tagher a imba kwagh ne nahan u er nena?

Alaghga ior mba hen ijiirtom you man mbayev mba ken kelase wou kua mbawanndor a we vea nenge aie u eren man anyighe shin iv ér ka kwagh keng ga. Alaghga je yô, vea naha u tar sha er vea kighir we u̱ eren kwagh er ve nahan yô. Kanyi ia wase u ú er kwagh u vough shin er mbagenev vea soo ér we u nyighen ior nahan kpaa?

Umbur wer, aluer u ngu eren kwagh sha ishima i Aôndo yô, u lu a imoshima i wang shi Aôndo una lumun we. Tor Davidi nger ér: “TERE, ka an nana tsa ken tenti Wouwe? Man ka an nana lu sha icighanwo Wouwe? Ka u nan zenden jighilaa, nan eren perapera, nan er kwagh sha mimi ken ishima i nan [la], . . . Or u nan eren akaa ne yô, nana tenger mayange ga.” (Pasalmi 15:1-5) Imo i ken ishima i wang man ikyar i or ye vea Aôndo u sha la hemba kan kwagh u injaa a inyaregh ki or nana zua a mi sha u nyighen mbagenev la.

[Ngeren u shin kpe]

[Mkaanem ma sha peeji 12]

“Or u iin nana̱ de kera shi iin ga.”

Icivir i se lu a mi sha tindi u Aôndo man mdoo u mbawanndor a vese ve doo se ishima la ngu a mgbegha se u eren kwagh a kômpeni u ishiôlansi sha mimi

[Mkaanem ma sha peeji 12]

“Kimbi nen hanma or kwagh u a lu u á kimbi nan la, orngohol kpandegh yô, i̱ ta nan kpandegh.”

Er i sar se u Aôndo a̱ lumun se yô, se mba te hanma kpandegh ku tindi a kaa ér i̱ tan cii

[Mkaanem ma sha peeji 13]

“I tar a tar [akaa cii] . . . sha ashe a Wen u kwagh a zough se a Na la.”

Alaghga atica aa kôr se aa ikyaren i iin ga, kpa se soo u eren kwagh sha mimi sha ishigh ki Aôndo

[Ngeren u kiriki/Ufoto u sha peeji 14]

Iv Mbu Or Môm Nan Fe Kwagh sha Mi Ga Yô

Ijende you igen yam kwagh u sha kômputa u i yer computer program la; we kpa u soo wer ma u lu a program shon. A kaa ér una er u kôpi u program ne sha er u za vihi inyaregh u yam a yam ga yô. Kwagh ne ka anyighee?

Ior mba lun a kômputa ka vea yam ma program yô, ve lumun ér vea dondo akaa a i nger shin laasen u yamen program shon la. Alaghga laasen la una na or u yamen la ian i wan program shon sha kômputa môm tseegh. Nahan yô, aluer nan er kôpi u program la nan na orgen yô, nan vihi iceghzwa i i nger sha laasen shon la, man u eren nahan la ka tindi u peren. (Mbaromanu 13:4) Aluer or er kôpi u program ne nan na orgen yô, ngula kpa ka iv, gadia or u nan er nahan cii yô, nan yange or u nan lu a ian i eren program ne la inyaregh ki ma zough a mi la.—Mbaefese 4:28.

Alaghga mbagenev vea kaa ér, ‘Or môm tsô nana fa kwagh sha mi ga.’ Ka mimi, alaghga or môm nana fa ga, kpa doo u se umbur mkaanem ma Yesu man, ma kaa ér: “Akaa cii a i sar ne ka ior ve̱ er ne yô, ne kpaa er nen ve di nahan je.” (Mateu 7:12) Se cii se mba soon ser i kimbi se inyaregh tsembelee sha ma tom u se er yô, shi se mba soon ser mbagenev ve nzughul a tomaveegh wase ga. Nahan yô, gba u se kpa se eren a mbagenev nahan vough. Doo u se palegh iv mbu mbagenev ve fe kwagh sha mi ga la, inja er u iin akaa a mbagenev ve er sha mhen * ve la nahan.—Ekesodu 22:7-9.

[Ngeren u shin kpe]