KEN uwer u Aipor, inyom i 2006 la, upipambaabaver sha tar kpishi due a ibaver i kpilighyol ér, mbafantakerada mbagenev mba duen a ngeren u tse ugen u ve sember zuan a mi, a lu a itinekwagh ér “Ivangeli i Yuda” yô. Upipambaabaver mbara kaa ér mbafantakerada mbara nenge ér, ngeren u tse u ve zough a mi la gema gbenda u ior kpishi ve nengen Yuda, orhenen u nenge Yesu mker la. Sha mnenge u mbafantakerada mban yô, Yuda lu or u eren gwaikyaa, sha ci u ve senge ér Yuda lu apostoli u hemba fan Yesu, nahan a nenge Yesu mker sha ci u Yesu kaa a na ér a er nahan yô.

Ngeren ne ka ngeren u tse mimi jee? Aluer ngeren ne ka u tse mimi yô, a ôr kwagh u Yuda Isekarioti shin Yesu Kristu gayô Mbakristu mba sha ayange a Mbaapostoli mbara, u i fe ga yôô? Gba u kwagh ne a gema gbenda u se nengen Yesu kua atesen a na laa?

I fa er yange i zua a “Ivangeli i Yuda” la jighilii ga. Se fa ape i zough a ngeren ne ga, shi se fa or u yange nan zua a mi kpaa ga. Kwagh u se fe yô, yange i hii u teen un ken kasua ken atô u inyom i 1978 man 1980. Adooga yange i zua a ngeren ne ken tar u Igipiti ken inyom i 1978 la, ken bar-war ugen. Ngeren ne ngu môm ken ngeren mba unyiin mba i we ve ken ngeren u mbayiase ugen, u yange i nger un ken zwa u ngise Mbaigipiti lamen, i yilan ér Kôptik (Coptic) yô.

Yange mba dughun ngeren ne ape i koso un anyom uderi imôngo ken tar u Igipiti, u u tsee kpishi la kera yô, ngeren u sha akôv ne kera taver ga shi hii u saan ishe. Yange i tese mbafantakerada mbagenev ngeren ne ken inyom i 1983 la, kpa er taver ishe kpishi yô, ve fatyô u yamen ga. Er anyom lu karen, kpa i ver ishima sha ngeren ne tsembelee ga, shi i koso un sha inja ga yô, lu vihin seer a seer. Ken inyom i 2000 la, kwase u a eren kpenga u ikyav mbi tsev ugen ken tar u Suwizalan, yam ngeren ne. Ken masejime yô, kwase ne gema ngeren ne na ior mba lun a mfe tsema tsema, mba ve eren tom ken mzough vea gbaatom ugen u nengen sha kwagh u ikyav mbi tsev yô, ér ve hide ve sôr ngeren u mase shin vegher hen shighe ne la. Lu u ior  mban vea time a fa anyom a ngeren ne a tse la; vea gema un ken zwa ugen, shi vea pase inja i nger shon la kpaa.

Ve er tom a gbenda u tôvon sha akaa a i dughun shin inya la, ve tôv sha ngeren ne, nahan ve mase kaven ér a̱ shi nan kpa yange i nger un shighe u Yesu kpe anyom kar 200 shin 300 nahan la. Nahan kpa, ve ker ahaba ér ngeren u “Ivangeli i Yuda” la yange vande lun ken zwa Grika ica i gba cii ve i va mase geman un ken zwa Kôptik ye. Tsô ka hanma shighe man hanma ijiir jighilii yange i nger “Ivangeli i Yuda” laa?

Yange i hii teren kwagh u “Ivangeli i Yuda” ken kwaghngeren u orgen u i yilan un ér Irenaeus, u senge ér un ngu orngerenakaa a Mbakristu u ken m-bee u inyom i sha 100 la. Irenaeus yange nger takerada u puun mba ve vende atesen a côôci, ôr kwagh u kweior ugen u lumun a atesen a u ga yô, ér: “Ka ve kaa ér Yuda, or u nenge Yesu mker la, yange fa akaa ne vindi vindi; man er hemba fan akaa shon a mbagenev cii yô, a kure kwaghmyer u nengen Yesu mker la. Ka sha ikyev na yange i gbihi akaa a sha man a shin tar cii ken anzughul ye. Ka nahan ve yange ve dugh icôr-kwaghalôm ne, ve yila un ér Ivangeli i Yuda” ye.

Awashima u Irenaeus lu u vendan atesen a Mbakristu mbaaiev mba i yer ve ér Gnostic, mba ve senge ér mba a mfe u Aôndo la. Mbakristu mbaaiev mban lu kwe môm tseegh ga, shi jighjigh ve u nan man kwagh u hanma kwe tesen ér ka “mimi” la kpa kaha. Atesen a Mbakristu mbaaiev mban yange har sha ngeren mba ve samber a mi wuee, shighe u inyom i 100 kar la.

Ngeren vev mban senge ér, mbaapostoli mba Yesu mba i fe ve wuee mbara fa inja i loho u Yesu ga, shi kwaghmyer ugen ngu u Yesu tese, kpa lu mbaapostoli kpuaa tseegh kav inja na yô. * Mbakristu mbaaiev mban mbagen na jighjigh ér tar u se lu shimi ne ka purusu, sha ci u ve na jighjigh ér tar ne yina sha tar ugen u ujijingi mba mbakpenev ve yemen shin u yô. Er ve ne jighjigh ér tar ne yina sha u mbakpenev yô, ve kaa ér “aôndo u a gbe akaa cii,” u Ruamabera u ken zwa Heberu a er kwagh na la kpa kape a yen sha mbaaôndo mba vesen mba ve civir je la. Shi ve na jighjigh ér, or u nan lu a “mfe” u mimi yô, nana fa er i gbe u or a due a undu iyol i inyam man awambe ne yô.

Ngeren u “Ivangeli i Yuda” la a har sha jighjigh u nan ne. I hii ngeren shon nahan ér: “Kwaghmyer u Yesu ôr a Yuda Isekarioti, ken atô u ayange anigheni, a yange bee ve mase shin ayange tar u una ya iniongo i paseka la.”

Kpa ka ngeren shon u Irenaeus nger kwagh sha mi, u i ne jighjigh ér a saa anyom uderi imôngo nee? Orgen u lu môm ken mba ve time sha ruamabera ne zulee shi ve gema un ken zwa ugen yô kaa ér, “kwagh u Irenaeus nger la zua vough sha ngeren u ken zwa Kôptik, u a lu a itinekwagh ér Gospel of Judas (Ivangeli i Yuda) la.”

I kaa ken “Ivangeli i Yuda” ér, Yesu yange se mbahenen nav ibumegh shighe u ve kav atesen a na tsembelee ga la. Ken mbaapostoli mba 12 mbara cii, lu Yuda tseegh fa kwagh u Yesu vindi vindi ye. Nahan yô, Yesu yila un tswen za pase un “akaamyer a sha kwagh u tartor.”

Mbafantakerada mba ve hii geman “Ivangeli i Yuda” la, yange ve hemba suur sha kwagh u Irenaeus nger sha kwagh u ivangeli shon la. Kwagh u ve gema la tese ér Yesu hemba soon Yuda, nahan soo ér a̱ fa akaamyer shi a “nyôr tartor” kpaa. Shin er lu u mbaapostoli mbagenev mbara vea tsua orgen u nana tile sha ityough ki Yuda nahan kpa, Yuda una ngohol injar i vesen a hemba mbahenen mbagenev mbara cii, sha ci u a wase Yesu due ken purusu u iyol i inyam man awambe ne kera.

 Mbangeren ityakerada mbagenev, mba ior ve hemban yamen ityakerada ve, ve lu mbatôvon sha ungeren mba Mbakristu mba tsuaa man mba kwaghaôndo u i yer ér Gnosticism la, yange ve gber kwagh u ve tôv sha “Ivangeli i Yuda” ve, ve zua a mi la fese, man kwagh u ve gber la nôngo u lun kwagh môm a u mba ve hii geman ivangeli shon ken ijô igen nger la. Kpa ica i gbe ga yô, mbafantakerada mbagenev gba ahon sha kwagh ne. Ve kaa ér, er mzough u i yer ér National Geographic Society la soo u duen a kwagh ne ken abaver un tswen yô, ve er tom ne ayem ayem, u kôr inya ga. Heela tseegh ga, yange dondo gbenda u ka i nenge sha ma takerada vough vough cii ve i mase duen a mi la ga.

Mbafantakerada mba ve gba ahon mbara yange ve er tom imôngo ga, kpa ve cii ve kure ikyaa ér mba yange ve gema ngeren ne sha hiihii mbara gema ajiir a vesen agen a ngeren ne shami ga. Sha kwagh u orgen ken mbafantakerada mban a er ken ngeren u a hidi a ser la yô, Yesu yange yila Yuda ér “Ijôv i sha Pue kar utar,” ka “jijingi u sha pue kar utar” ga. * Yesu kaa a Yuda wang ér una kôndo a yem sha “tartor” ga. Er Yuda ma a zough a injar i dedoo ma í hembe mbahenen mbagenev la yô, á gema a tsaha un tsung er á woo Yesu yô. Or ne kaa ér, mbangeren “Ivangeli i Yuda” lu sen mbaapostoli mbagen mbara cii ibumegh. Mbafantakerada mban mase kuren ér, “Ivangeli i Yuda” tese ér Yuda lu or u eren gwaikyaa ga.

Mbafantakerada vea nenge Yuda u i er kwagh na ken ivangeli ne ér ka or u zan gwa shin ka ijôv kpa, mbafantakerada mba yange ve time sha ngeren ne cii gba zwa môm ér, i ôr kwagh u tsegh ku mbayiase ken ivangeli ne vough ga. Orfantakerada ugen kaa ér: “Ka Yuda yange nger Ivangeli ne ga, shi Yuda senge ér un nger í kpaa ga. . . . Ka Ivangeli i or u yange nan fa Yuda nan nger sha ayange a Yuda la kpaa ga . . . Sha nahan yô, Ivangeli i Yuda ka takerada u ua seer pasen se kwagh u yange er shighe u Yesu lu uma la ga.”

“Ivangeli i Yuda” ka ngeren u Mbakristu mbaaiev mba i yer ve ér Gnostic, u a̱ shi nan kpa ve nger un ken derianyom u sha uhar, u̱ ve hii ngeren un ken zwa Grika yô. “Ivangeli i Yuda” ne ia lu kwagh môm a ngeren u Irenaeus nger ve ter í ker la kpa, mbafantakerada mba a fa jighilii ga. Nahan kpa, “Ivangeli i Yuda” tese wang ér shighe ngu, u yange Mbakristu mbaaiev due a atesen a ve, nahan ve hingir u paven ker wue wue yô. Er “Ivangeli i Yuda” ma i tese ér Bibilo ngi shami ga la yô, í gema í tese ér icintan i mbaapostoli ta la ngi vough, er kwagh u Paulu a ôr ken Aerenakaa 20:29, 30 la nahan. Ijiir la kaa ér: “Gadia m fa, me mough kera yô, ugbaseela mba vihin asema vea va nyôr her a ven, vea de u eren ikyumuile ican ga. Man her atô wen je kpaa ior vea mough, vea gba ôron akaa a geseghaa, sha u vea urugh mbahenen ken ijime ve yô.”